Sodni svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep, v katerem je med osmerico prijavljenih kandidatov za slovenskega predstavnika na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izpostavil trojico. To sta profesorja ljubljanske pravne fakultete Vasilka Sancin in Aleš Galič, ki z ESČP že sodelujeta kot nadomestna ad hoc sodnika, in profesor prava na Univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar. Kot smo izvedeli, so se na razpis prijavili še sodnik na upravnem sodišču RS Boštjan Zalar(tudi on je nadomestni ad hoc sodnik na ESČP), profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štamparin Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje. Člani sodnega sveta so soglasno sprejeli sklep, da vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje, prednost pa so dali Galiču, Vidmarju in Sancinovi.
Med kandidati ni aktualnega slovenskega sodnika na ESČP Marka Bošnjaka, ki se je v Strasbourg preselil leta 2016, devetletni mandat pa se mu izteče čez dobro leto in pol. Bošnjak je bil lani izvoljen za enega izmed dveh podpredsednikov ESČP. Kot nam je pojasnil, konvencija o varstvu človekovih pravic ne dopušča ponovne izvolitve istega sodnika.
Trojica s prednostjo
Med kandidati, ki jih je sodni svet postavil v ospredje, je širši javnosti bržkone najbolj znana Vasilka Sancin. Predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti in članica svetovalnega odbora sveta Združenih narodov za človekove pravice je kot ad hoc sodnica na ESČP pred kratkim odločala v pritožbi Igorja Bavčarja, v kateri je sodišče odločilo, da mora država Bavčarju plačati 10.000 evrov odškodnine zaradi kršitve domneve nedolžnosti; ta se je nanašala na izjavo tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo ob morebitnem zastaranju Bavčarjevega primera »letele glave«. Sancinova se ni strinjala z večinsko odločitvijo in je podala delno odklonilno ločeno mnenje.
Z ljubljanske pravne fakultete prihaja tudi Galič, ki je član katedre za civilno pravo, doktoriral je prav na temo človekovih pravic in pripravil prvo celovito študijo procesnih jamstev v civilnih sodnih postopkih, utemeljeno s sodno prakso ESČP in ustavnih sodišč Slovenije in Nemčije. Tudi on je eden izmed aktualnih nadomestnih ad hoc sodnikov pri ESČP, v preteklosti pa je bil med drugim tudi nadomestni član v Beneški komisiji.
Jure Vidmar je redni profesor na maastrichtski pravni fakulteti in predstojnik katedre za mednarodno javno pravo. Tudi on je v preteklosti že bil nadomestni ad hoc sodnik na ESČP, od leta 2022 pa je med drugim eden izmed arbitrov EU pri trgovinskih sporazumih med EU in tretjimi državami. »Rad bi izpostavil, da smernice odbora ministrov Sveta Evrope od kandidatov za sodniško mesto posebej zahtevajo kompetence na področju mednarodnega javnega prava. Sam imam na tem področju dolgoletne izkušnje in reference na najvišjem svetovnem nivoju,« nam je Vidmar pojasnil, zakaj se je odločil za kandidaturo.
Dolga pot do četrtega sodnika
Slovenija bo v vsakem primeru dobila svojega četrtega sodnika na ESČP. Pred Bošnjakom je Slovenijo od leta 1998 do 2016 zastopal Boštjan M. Zupančič, ki po slovesu od Strasbourga s svojimi šovinističnimi in antisemitskimi izpadi razburja mednarodno javnost, vključno z ESČP. Pred njim je Slovenijo na ESČP pet let zastopal Peter Jambrek.
Novi slovenski sodnik pri ESČP bo mandat začel junija 2025, do takrat pa bo moral prestati še več postopkovnih korakov. Po predpisanem postopku se mora predsednica republike – potem ko pridobi mnenje vlade in sodnega sveta – opredeliti do kandidatur in jih poslati v parlament, kjer kandidate za sodnika ESČP na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev izvoli državni zbor. Kot je razvidno iz razpisa, mora Slovenija listo treh kandidatov najkasneje do 16. decembra prihodnje leto posredovati parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kjer so volitve slovenskega predstavnika predvidene na plenarnem zasedanju januarja 2025.
Ob prejšnji kandidaturi pred slabimi osmimi leti je državni zbor izbral listo treh kandidatov, na kateri so bili odvetnik Bošnjak, vrhovna sodnica Nina Betetto in predavateljica na univerzi v Ghentu Nina Peršak. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je nato Bošnjaka izvolila z absolutno večino 113 od 134 glasov.