Nepriljubljenost britanskega premierja Rishija Sunaka vztrajno raste. Že 60 odstotkov Otočanov pravi, da je slab premier, med njimi 34 odstotkov, da je zelo slab. Sredinski konservativci se mu odkrito in od nedavnega organizirano upirajo, ker se pomika vse bolj v desno s politikami do podnebne krize, priseljencev, kriminala … Še vedno velika armada navijačev nekdanjega premierja Borisa Johnsona odkrito zahteva umik Sunaka, da bi se na čelo vlade še pred volitvami vrnil Johnson in konservativce rešil pred katastrofo. Za kaj takega bi sicer moral prej vnovič dobiti prostor v poslanskih klopeh, ki jih je sam zapustil, da ga zaradi laganja ne bi vrgli iz parlamenta.
Zmaga konservativcev na prihodnjih volitvah, ki morajo biti najkasneje januarja 2025, bi bila politični čudež. Sunak pa naj bi mislil, da je mogoč, a le pod njegovim vodstvom vlade in stranke, ki bo oktobra obeležilo prvo obletnico. Enega njegovih največjih problemov pooseblja sredinski konservativni poslanec Stephen Hammond, ki v parlamentu osemnajst let zastopa Wimbledon, prejšnji teden pa je sporočil, da se je »s težkim srcem odločil, da ne bom vnovič kandidiral«. Ni navedel razlogov, a zelo verjetno se boji poraza – opozicijski laburisti imajo v anketah že skoraj leto dni okoli dvajset odstotkov prednosti pred konservativci. Hammond je že 51. konservativni poslanec, ki je ali odstopil (na vseh vmesnih volitvah razen enih je potem zmagala opozicija) ali napovedal, da ne bo vnovič kandidiral. Med slednjimi sta tudi nekdanja finančni minister Sajid Javid in namestnik premierja Dominic Raab.
Sunak ter njegovi ministri in svetovalci se na to odzivajo z vse bolj desničarsko populistično politiko in agresivnim odnosom do laburistov. Nenadoma tudi poudarjajo, da je Sunak »ponosen na Britanijo in si želi, da bi bili tudi drugi Britanci ponosni na Britanijo«. Opozicija naj bi s kritiko položaja v državi poniževala Britanijo, posebej njeno ekonomijo, ki pa jo je ugledni dnevnik Financial Times razglasil za »Britalijo«. Kaj hujšega. Sunak naj bi se zaradi primerjave zelo razhudil.
Prevladuje prepričanje, da z razpisom volitev ne bo čakal do zadnjega, ampak bodo jeseni prihodnje leto. Če bo še na oblasti. Celo številni v njegovi stranki menijo, da se ji pod njim obeta volilna katastrofa že zaradi dediščine trinajstih let vladanja, ki je prineslo varčevalno politiko, brexitsko neumnost, tri leta kaosa Borisa Johnsona ter poglobitev ekonomske krize pod njegovo naslednico Liz Truss, ki je v samo 45 dneh vodenja vlade z nespametno ekonomsko politiko državo prikrajšala za 35 milijard evrov in o kateri je njen nekdanji finančni minister dejal, da ni imela »primerne napeljave« za premierko.
