V minulih letih se je viharno razpasla ideja o kreativnosti v poslu. »Visoki« menedžment v sklopu lastnega PR prodaja navdihujoče zgodbe, ki so vplivale na mentaliteto zaposlitvenega trga. Hkrati se beseda kreativnost v kombinaciji z besedo inovativnost v naši panogi prevečkrat izgovori in s tem obe izgubljata svoj pomen. Zdi se mi, da drvita v podobni smeri tako kot pusti pridevniki, kot sta recimo zanimivo in fascinantno, ki ničesar ne opisujeta zares in postajata le zvočno mašilo, ki v najboljšem primeru le dobro zvenijo, sporočajo pa zelo malo. Kreativnost je zlorabljena beseda, ki ustvarja fantomske podobe. Te ustvarjajo laiki, ki jahajo trendovske izraze. Kreativce se danes išče s svetilko ob dnevni svetlobi. So tisti, ki kreativce častijo, in taki, ki jih v svojem kozmosu ne odobravajo oziroma, še bolje rečeno, ne razumejo. Navadno je tako, ker se kreativno delo v sodobnih procesih večkrat ne sklada s produktivnim delom.
Sta torej produktivnost in kreativnost nasprotnika? Eno trpi na račun drugega?Marketing je panoga, ki se kakor hodec po vrvi spretno sprehaja in lovi ravnotežje med produktivnostjo in kreativnostjo. Primarno govorimo o obrtni panogi in o obrtnikih, ki si občasno morajo dovoliti iti čez meje. Četudi si podjetja želijo biti navzven kreativna, ker se sliši kul, je jasno produktivnost tista, ki polni blagajno. Posledično je prav omenjena vrednota tista, ki ustvarja ozračje, v katerem širši množici pošiljamo mešane signale. Želimo si kreativnosti, a dajemo produktivnosti prednost. Posledično kreativno delo prepuščamo peščici izbrancev, ker drugi pač morajo delati in polniti blagajno. Če ustvarjalnost agilno razširimo na večji del kolektiva, se breme in odgovornost prerazporedita in prej omenjenega hodca na vrvi držimo v ravnotežju.
Svetujete, da bi trendovske vrednote, kot sta kreativnost in inovativnost, morali zamenjati z manj obremenjujočimi pojmi in vrednotami. Katere predlagate? Zakaj?Zamenjati bi ju morali z radovednostjo in navihanostjo ter spustiti v ta vznemirljivi mehurček vse tiste, ki si tega želijo. In verjemite mi, vsaj polovica članov si v vašem kolektivu želi kreativnega dela. Naj bo radovednost gejzir idej in navihanost njihov dirigent. Radovedni smo vsi. Zato ni strahu, da nam nekaj ni dano, prirojeno. Otroško navihanost nosimo v sebi ravno vsi, le dopustiti ji moramo, da tu in tam privre na plan, ker ničesar v življenju ne smemo jemati preveč resno. Vsaka nova informacija nas bogati in v našem trdem disku ustvarja vznemirljiva srečanja, kjer se nam velikokrat nevede ustvarjajo najbolj odbite in zanimive kombinacije, ki so univerzalni temelj ustvarjalnosti.
Zakaj sta dolgčas in lenoba orodji kreativcev?Dolgčas in lenoba sta zelo kontroverzni orodji, ker živimo v družbi, kjer se mravljična delavnost časti kot najvišja mogoča oblika produktivnosti. V tej diametralno nasprotni dinamiki se skriva odgovor. Če želimo dobiti nekaj vznemirljivega, novega, še nevidenega, moramo včasih uporabljati tudi tehnike in taktike, ki niso vsakdanje. Tu vstopita lenoba in dolgčas kot odlična protiutež tradicionalnim tehnikam.
Čeravno delate v digitalni agenciji, se nikoli ne oddaljite od svojega zvestega svinčnika in papirja. Tudi v podjetju imate enkrat na teden pol ure tako imenovanih analognih uric.Opažam, da ideje, ki se iz glave takoj preslikavajo oziroma pretipkavajo na ekrane, niso najboljše. Ideje morajo dihati in ni boljšega prostora za to kot list papirja. Hkrati se ob uporabi analognih pripomočkov telo in možgani spopadajo z drugimi izzivi kot ob vehementnem pritiskanju na tipke oziroma buljenju v tisto 10+ centimetrov dolgo žepno diagonalo. Pozitivnih učinkov je ogromno, a ključen je prav ta, da imamo sekvence dela, ko se digitalno odklopimo. Prav s tem namenom se v podjetju poslužujemo analognih uric, kjer s sodelavci rešujemo različne analogne izzive, kot so pisanje haikujev, reševanje križank, barvanje pobarvank, igranje miselnih igric itd. S tem želimo promovirati interno kulturo, kjer spodbujamo analogno delo ne le kot del produktivnega procesa, ampak tudi kot vsakdanji trening za svoje motorje v glavah.
Kaj lahko svetujete podjetjem, da v kolektivu vzgojijo oziroma ponovno odkrijejo več kreativcev?Toplo priporočam kreativne treninge. Enkrat na mesec se razdelimo v različne ekipe in na vnaprej določeno tematiko ustvarjamo kreativne zgodbe brez kakršnih koli omejitev. Iz kreativnih treningov na temo trajnosti in kave smo dobili dve konkretni ideji, ki smo ju nato predstavili novim potencialnim naročnikom in naleteli na pozitiven odziv. V tem procesu se popolnoma neobremenjeno kažejo posamezniki, ki imajo sicer manj kreativnega dela. Tehnik je veliko, a temelj za izvedbo slednjih je zagotovo agilna transformacija podjetja, ki je izbrisala oddelke, ustvarila močne ekipe in počasi zdravo ruši hierarhijo. Agilnost je sama po sebi celo poglavje zase.
Kaj čutite kot glavni izziv vodenja ekipe kreativcev? Jih je težko voditi?Kreativnost je stvar odnosa, izkušenj, radovednosti, odprtosti, igrivosti, ogromne količine dela, rednega treninga in neprestanega učenja. Izzivi se pojavljajo individualno, ker ima vsak po duši kreativec še eno čudovito, a kompleksno komponento – ego. Tega prevečkrat povezujemo z arogantnostjo in se premalo zavedamo širine in globine posameznikove zavesti. Proces združevanja egov in posameznih komponent kreativnosti kot tak ni enostaven.
