Okoli 200 kardinalov z vsega sveta, tudi 87-letni Franc Rode, v Vatikanu včeraj in danes razpravlja o novi ustavi, ki jo je za cerkveno državo sprejel papež Frančišek marca letos. Razširile pa so se govorice, da bo na tem konzistoriju, kot se imenuje takšno posvetovanje s kardinali, nakazal namero o odstopu. Na konzistoriju februarja 2013 je denimo odstopil nemški papež Benedikt XVI. Najbrž pa gre le za govorice.
Prisoten tudi kardinal, proti kateremu poteka sojenje
Novo ustavo za cerkveno državo je 85-letni Frančišek pripravljal devet let. Z njo hoče med drugim omogočiti laikom in tudi ženskam, da bi vodili vatikanska »ministrstva«, papeževe posvetovalne organe in sodišča. Prav tako naj bi dosegla decentralizacijo Cerkve, kar je tudi zahteva številnih kardinalov tretjega sveta. Papež sam je imel kot kardinal iz Argentine slabe izkušnje z birokratsko rimsko kurijo.
Nova ustava naj bi tudi izboljšala nadzor nad financami in cerkvenim premoženjem. V letih 2011–2018 je kardinal Angelo Becciu, ki je v Vatikanu skrbel za investicije in finančne darove vernikov za revne po svetu, 350 milijonov evrov cerkvenega denarja, tudi milijone za revne po svetu, usmeril v sumljive investicije in jih razdal svojim bratom in prijateljem s Sardinije. Med drugim je v Deželno banko v Ljubljani na račun neke zapravljive sardinske podjetnice nakazal 575.000 evrov.
Tako je zdaj pravo osuplost vzbudila njegova prisotnost na razpravi kardinalov, toliko bolj, ker zdaj proti njemu zaradi omenjenih finančnih škandalov poteka sojenje na vatikanskem sodišču. Becciu je prejšnji teden novinarjem dejal, da ga je na konzistorij povabil papež in da mu hoče vrniti naslov kardinala, ki mu ga je po izbruhu škandala odvzel. V Vatikanu pa so zdaj dodali, da v primeru volitve novega papeža ne bo imel glasovalne pravice, čeprav mu še precej manjka do 80 let.
Frančišek precej zmanjšal delež Italijanov
Najbrž se ta dva dneva kardinali ne pogovarjajo le o ustavi, ampak tudi o drugih temah. Težko pa je verjeti, da bi Frančišek zdaj odstopil in da bi njihova glavna naloga postala izbrati novega papeža, torej da bi šlo za tako imenovani konklave. Govorice o tem so se razširile, ker je v nedeljo papež obiskal L'Aquilo. Menda je šel tja predvsem zato, da bi spodbudil k obnovi mestne stolnice 13 let po katastrofalnem potresu. Vendar je obiskal tudi tamkajšnji grob papeža Celestina V., ki je decembra 1294 po petih mesecih papeževanja odstopil, ker je spoznal, da za to nima potrebne avtoritete in drugih sposobnosti. Frančišek je njegovo odločitev označil za izraz ponižnosti, notranje moči in svobode.
Najpomembnejša Frančiškova odločitev v zadnjih dneh pa je gotovo imenovanje dvajsetih novih kardinalov, s čimer hoče ohraniti svoj vpliv na prihodnost Katoliške cerkve. Zelo pomembno je, da jih bo kar šestnajst lahko odločalo o prihodnjem papežu, torej še niso dopolnili 80 let. Od dosedanjih 226 kardinalov jih ima samo 132 volilno pravico in več kot polovico teh je imenoval Frančišek. Njegov kozmopolitizem je v soboto prišel do izraza z imenovanjem nadškofov iz Vzhodnega Timorja, Singapurja in Mongolije za kardinale. Veliko pove tudi dejstvo, da se je v času njegovega pontifikata delež italijanskih kardinalov zmanjšal s 24 na 15 odstotkov.
