Edina panevropska organizacija Svet Evrope, ki je bila po drugi svetovni vojni ustanovljena s temeljnim ciljem zaščite človekovih pravic na stari celini, je včeraj obnovila svoje zaveze temeljnim načelom organizacije, izrekla široko podporo Ukrajini in podprla ustanovitev registra vojne škode v Ukrajini, ki bo služil kot podporni element za plačilo ruskih vojnih odškodnin.
Štirideset članic za, šest (še) ne
Šele četrti vrh voditeljev članic organizacije, ki združuje 46 držav, torej bistveno več, kot je članic Evropske unije, so organizirali 18 let po zadnjem vrhu, ki je sledil padcu železne zavese, ko so bili pričakovanja do Rusije in varnostne razmere precej drugačni. Skoraj dve desetletji pozneje, ko Rusija ni več članica Sveta Evrope, članstvo Belorusije pa je suspendirano, je Svet Evrope tudi s ponovno zavezo temeljnim ustanovnim načelom organizacije (demokraciji, človekovim pravicam in vladavini prava) v Reykjaviku podkrepil zavezo, da bo obrnil nevarni trend erozije demokracije.
Konkretno so voditelji članic Sveta Evrope Ukrajini pomagali z ustanovitvijo registra za škodo vojne v Ukrajini, ki naj bi služil kot podporni element poznejšim zahtevkom za ruske reparacije. Vzpostavitev registra je podprlo 40 držav, v imenu Slovenije predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ponovno ostro obsodila rusko agresijo, tamkajšnjim prebivalcem zagotovila nadaljnjo pomoč Slovenije in se zavzela za pregon vseh, ki so zagrešili vojne zločine.
Registra za zdaj niso podprli Armenija, Azerbajdžan, BiH, Turčija, Srbija in Madžarska, njegovo vzpostavitev, ki je bila predvidena z resolucijo generalne skupščine ZN, pa podpirajo še ZDA, Kanada in Japonska, ki so opazovalke, in EU. Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je odločitev o vzpostavitvi registra označila za zgodovinsko, saj je eden prvih pravno obvezujočih instrumentov za klicanje na odgovornost Rusije za njena dejanja v Ukrajini. Sedež registra bo v Haagu, pisarno bo imel tudi v Kijevu.
Sprejeli reykjaviška načela
Preden so članice Sveta Evrope podprle sklepno deklaracijo vrha, v kateri se ponovno zavezujejo temeljnim vrednotam, je Pejčinović-Burićeva opozarjala na »kruto izbiro«, pred katero so evropski voditelji: ali bodo dovolili nadaljnje nazadovanje evropskih demokratičnih standardov ali pa bodo okrepili pot demokraciji. Dejala je tudi, da je način za zagotavljanje miru in demokratične varnosti spoštovanje pravic posameznika, kar je mogoče doseči s polnim uresničevanjem konvencije o človekovih pravicah ter sodb evropskega sodišča za človekove pravice.
V Reykjaviku so članice podprle tudi tako imenovana reykjaviška načela demokracije, ki jih nameravajo zaščititi. Med njimi so spodbujanje demokratične participacije na svobodnih volitvah, zagotavljanje svobode izražanja in združevanja, neodvisnega delovanja parlamentov in drugih institucij, ohranjanje delitev vej oblasti, zagotavljanje neodvisnosti sodstva, boj proti korupciji, podpora civilni družbi ter zagotavljanje polne participacije vseh v političnem in javnem življenju.
Kaj je strup demokracije?
Pred tem je predsednik evropskega sveta Charles Michel dejal, da zgolj 13 odstotkov ljudi na svetu živi v demokraciji in da ta politični model, ki ga želijo zaščititi, doživlja hude pritiske. »Demokracijo najeda strupen koktajl korupcije in dezinformacij. V več državah obstaja poslovni model oligarhov, ki so blizu Rusiji – kupujejo medije in politike ter spodbujajo širjenje dezinformacij in ogrožajo informiranost. Protistrup temu sta neodvisno sodstvo in vladavina prava,« je dejal Michel. Skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen je napovedal, da se želi EU kot celota pridružiti evropski konvenciji o človekovih pravicah in carigrajski konvenciji za zaščito žensk. »Na tak način želimo okrepiti naše demokratične temelje kot še nikoli doslej,« je dejala von der Leynova.
Srečanju v Reykjaviku sta se izognila madžarski premier Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Slednjega ni bilo, ker v pripravah na vrh niso sprejeli srbskega predloga, da se sklepni deklaraciji v delu, ki govori o podpori ozemeljski celovitosti Ukrajine, Moldavije in Gruzije, doda podpora ozemeljski celovitosti tudi vseh drugih članic Sveta Evrope. To seveda leti na Srbijo in Kosovo. Slednje še ni član Sveta Evrope, je pa nedavno njegovo prošnjo za vstop podprl ministrski svet Sveta Evrope. Po pripravi ustreznih poročil bo o tem odločala še parlamentarna skupščina organizacije.
