Najprej je bilo gojenje namenjeno predvsem pridobivanju konopljinih vlaken, ki so se uporabljala za izdelavo vrvi, oblačil in kasneje tudi papirja. Sčasoma pa so se v prehrani začela uporabljati semena, ki so imela pomembno vlogo v prehrani v zimskem času, saj so dober vir maščob in beljakovin, hkrati pa jih je enostavno shranjevati.

V zadnjih letih se je površina, namenjena gojenju konoplje, v EU v veliki meri povečala, Francija pa velja za največjo proizvajalko. Kot lahko spremljamo na uradnih zapisih vladnih organizacij gojenje konoplje prispeva k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora.

Široka raba konoplje

Tekstilna industrija (konopljina vlakna): konopljina vlakna so zelo podobna lanenim, zanimanje tekstilne industrije za uporabo konopljenih vlaken pa narašča. Evropska komisija v svojem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo poudarja, da je tekstilni sektor eden od temeljev prehoda na bolj zeleno in trajnostno gospodarstvo, zato spodbuja deležnike k iskanju novih materialov in gospodarskih modelov. Komisija bo zato predlagala celovito strategijo EU za trajnostne tekstilne izdelke, katere cilj je ustvariti bolj trajnosten, inovativen in krožen gospodarski model.

Živila in krma (konopljina vlakna): konopljina semena so bogata z beljakovinami ter vsebujejo precej vlaknin, vitaminov, omega-3 maščobnih kislin in mineralov. Oluščena semena konoplje se uporabljajo kot živilo za prehrano ljudi, medtem ko se cela semena uporabljajo kot krma za živali.

Gradbeništvo (konopljina vlakna): v gradbeništvu se uporabljajo trije glavni proizvodi iz konoplje: konopljin beton (LHC), konopljina volna in izolacijske plošče iz konopljinih vlaken.

Proizvodnja papirja (konopljina vlakna): uporaba konopljenih vlaken za izdelavo papirja ima več prednosti – konoplja dozori v največ petih mesecih, za proizvodnjo papirja iz konoplje ni potrebno dodajanje sredstev za beljenje, papir iz konoplje se lahko reciklira sedem– do osemkrat.

Druge rabe: izdelki iz konoplje se uporabljajo za različne namene. Konoplja se uporablja tudi v kozmetiki (olja, losjoni, šamponi itd.) in proizvodnji energije (biogoriva). Obstaja tudi interes za proizvodnjo in trženje izvlečkov konoplje, zlasti kanabidiola (CBD), zaradi možnosti uporabe v kozmetičnih izdelkih, zdravilih in živilih. Za to veljajo ustrezne zahteve EU. Novembra 2020 je Sodišče Evropske unije odločilo, da je trženje zakonito proizvedenega kanabidiola dovoljeno v skladu s pravom EU.

Razlika med THC in CBD

Konoplja (Cannabis sativa L.) je rastlinska vrsta iz družine Cannabaceae, v kateri je raven tetrahidrokanabinola (THC), v skladu s pravili skupne kmetijske politike, zelo nizka. Konoplja se goji predvsem za industrijsko rabo, v katalogu EU pa je registriranih 75 različnih sort konoplje. Zaradi zelo nizke ravni THC se konoplja, ki je v skladu s pravili SKP, ne uporablja za proizvodnjo prepovedanih drog. Med pogoje zakonitosti spada tudi vsebnost THC surove prave konoplje, ki je uvrščena pod oznako KN 5302 10 in ne sme presegati 0,3 odstotka.

Kakšna pa je razlika med CBD in THC? CBD oziroma kanabidiol je torej naravna snov, ki jo najdemo v rastlini konoplje. Je eden od več kot 100 kanabinoidov, ki jih vsebuje konoplja, in v nasprotju s THC-jem (tetrahidrokanabinol) ni psihoaktiven, kar pomeni, da ne povzroča občutka "zadetosti". To je zelo pomembna informacija, saj del javnosti to dvoje še vedno meša oziroma vse meče v isti koš. Naravna spojina, pridobljena iz konoplje brez psihoaktivnih učinkov torej, v nasprotju s THC, ki te učinke ima in je druga najbolj raziskana molekula konoplje. Konoplja ali Cannabis zraste tudi do 6 metrov, je dvodomna rastlina, sicer pa obsega tri podvrste: navadno konopljo ali industrijsko, indijsko konopljo in konopljo Cannabis ruderalis.

Konoplja skozi oči stroke

V letu 2017 je bila zaključena podrobna raziskava pod vodstvom NIJZ, Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano na temo Uporaba industrijske konoplje v živilih oziroma prehranskih dopolnilih. Odvzeti vzorci semen konoplje niso vsebovali merljivih količin THC, kar pomeni, da je bila pri pridelavi uporabljena dobra kmetijska praksa. Pri dveh tretjinah odvzetih vzorcev semen konoplje (64 %) je bila vsebnost CBD, THC in THCA ter tudi drugih preskušanih kanabinoidov pod mejo določanja. Pri izdelkih, ki so bili razvrščeni med prehranska dopolnila, so bile pričakovane velike razlike glede vsebnosti kanabinoidov. Razpon vrednosti vsebnosti CBD se je gibal med mejo določljivosti in 62.000 mg/kg, THC med 0,5 in celo 1700 mg/kg. V projektu so ocenili tudi akutno in kronično izpostavljenost THC in CBD preko obravnavanih kategorij običajnih živil. Ta je pokazala, da so tveganja za zdravje odraslih posameznikov zaradi uporabe konopljinega olja, poparkov konopljinega čaja, konopljine moke, konopljinih beljakovin, konopljinih semen in živil z manjšim deležem konoplje (piškoti, testenine, ploščice) manj verjetna. Preseganja akutnega referenčnega odmerka za THC ali začasnega dopustnega dnevnega vnosa za CBD naj bi bila možna pri večjih zaužitih količinah konopljinega olja ali čajnih poparkov, vendar preseganja niso bila visoka. Izračuni so pokazali, da v prehranskih dopolnilih, v katerih je konoplja prisotna kot sestavina (uprašena cela rastlina ali deli rastline, konopljine beljakovine, konopljina semena), ocenjena izpostavljenost CBD v dnevnem odmerku ni presegala 6 µg/kg t.m./dan (velja za odrasle, t.m. = 70 kg) in ocenjena izpostavljenosti THC v dnevnem odmerku ni presegala 0,9 µg/kg t.m./dan (velja za odrasle, t.m. = 70 kg). To pomeni, da so tveganja za zdravje odraslih manj verjetna. Prehranska dopolnila s konopljo pa zaradi velike variabilnosti niso primerna za otroke. Posebej pa je treba izpostaviti izdelke, ki so sicer v takšnih tehnoloških oblikah, da bi jih lahko uvrstili v kategorijo prehranskih dopolnil, vendar se po sestavi in spremljajočih informacijah (označba in predstavitev) bistveno razlikujejo od živil oziroma prehranskih dopolnil. Ti izdelki so vir kanabinoidov in se jih, skladno z zaključki ocene nevarnosti za CBD, odsvetuje pri otrocih, nosečnicah in doječih materah. Izdelki, ki so vir kanabinoidov, lahko predstavljajo tveganje tudi za zdravje odraslih zdravih posameznikov ob dolgotrajni uporabi. V študijah na živalih je bilo dokazano, da CBD vpliva na hormonski sistem. Je pa s prehranskega stališča konoplja koristna, saj v prehrano prinaša dober vir nenasičenih maščobnih kislin, tako semena kot tudi konopljino olje. Konopljino olje vsebuje okoli 80 odstotkov večkrat nenasičenih maščobnih kislin, med katerimi sta najbolj zastopani linolna in α-linolenska kislina. Vendar se koristim pridružujejo tudi nekatera tveganja, povezana z variabilnostjo vsebnosti kanabinoidov, ki jih je mogoče in potrebno obvladovati.