Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob predstavitvi svojega zadnjega letnega poročila o Natu – do konca leta ga bo na položaju verjetno nasledil nekdanji premier Nizozemske Mark Rutte ali romunski predsednik Klaus Iohannis – stanje v severnoatlantskem zavezništvu opisal kot dobro. Čeprav se že tretje leto sooča z vojno v Ukrajini, v kateri sicer neposredno ne sodeluje, je Nato v letu 2023 okrepil svojo obrambo, vzpostavil krepke obrambne načrte, povečal pripravljenost in precej več investiral v obrambo, je dejal Stoltenberg.
Devetič zapored več denarja
Premik je Nato doživel lani z osvežitvijo cilja iz leta 2013, da naj države stremijo k porabi dveh odstotkov BDP za obrambo. Zaradi vojne v Ukrajini in grožnje Rusije se je namreč želeni cilj spremenil v minimum in v temelj, na katerem naj bi gradili še večje investicije v obrambo. Vseeno ga vse države članice ne dosegajo, kar je pred tedni republikanskega kandidata za ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripeljalo do žuganja, da ne bo mignil s prstom za obrambo teh članic, če bi jih napadla Rusija.
Stoltenberg je bil zadovoljen, ker se je lani v Natu deveto leto zapored povečal obseg izdatkov za obrambne namene, tokrat za enajst odstotkov glede na leto 2022, kar je precejšen skok glede na dvig leto prej (+2,6 odstotka) in še leto pred tem (+3,8 odstotka). Trend rasti se bo po prvih projekcijah Nata nadaljeval tudi letos, ko naj bi zaveznice za obrambo namenile skupno 470 milijard dolarjev. »Prvič bodo skupaj v povprečju dosegle več kot dva odstotka BDP za obrambo,« je bil zadovoljen Stoltenberg, ki je tudi ocenil, da bo prag dveh odstotkov letos doseglo dve tretjini članic.
Slovenija na repu lestvic
Lani je cilj dveh odstotkov doseglo enajst članic, za letos pričakujejo, da jih bo osemnajst od dvaintridesetih. Slovenija je od tega cilja sicer še precej oddaljena: lani je za obrambne izdatke namenila 1,33 odstotka BDP (manj le Španija, Belgija in Luksemburg). Zanimivo je tudi, da je Slovenija po podpori javnega mnenja proti repu lestvice glede podpore javnosti za povečanje oziroma ohranjanje obrambnih izdatkov. Zgolj 60 odstotkov anketiranih v Sloveniji po podatkih Natovega letnega poročila podpira ohranjanje ali povečanje obrambnih izdatkov, manj naklonjeno javno mnenje imajo za več oziroma ohranitev obrambnih izdatkov zgolj v Islandiji (56 odstotkov).
Podpovprečna je v Sloveniji tudi podpora Natu samemu. Na referendumu bi za članstvo v zavezništvu zdaj glasovalo 52 odstotkov anketiranih, medtem ko je povprečje med članicami Nata 66 odstotkov. Nižjo javnomnenjsko podporo od Slovenije ima Nato samo v Črni gori. Tudi zaradi viharja zaradi Trumpovih izjav pa je bil za Stoltenberga ključen podatek ameriške podpore Natu: le 13 odstotkov Američanov na referendumu ne bi podprlo članstva.
Slovenija se je skupaj s Črno goro znašla na zadnjem mestu pri vprašanju, ali menijo, da je zaradi članstva v Natu napad na njeno ozemlje manj verjeten. Tako misli 46 odstotkov anketiranih, 26 odstotkov pa se jih s tem ne strinja. Povprečno zaupanje, da članstvo v Natu odvrača napad na članico, znaša 61 odstotkov. Največje je v Albaniji (89) ter na Poljskem in Norveškem (83).
Poziv za Ukrajino
Generalni sekretar je zaveznice vnovič pozival k čim hitrejši dobavi streliva Ukrajini, ki ji ga primanjkuje, zaradi česar je Rusiji po njegovi oceni uspelo doseči nekaj prebojev v zadnjih mesecih. »Pomoč zaveznic Nata brez primere je Ukrajini pomagala preživeti kot neodvisni državi. Vendar pa Ukrajina potrebuje še več podpore, in to takoj,« je poudaril.
Pozdravil je želje Evropejcev, da z novo obrambno industrijsko strategijo, ki jo predlaga evropska komisija, presežejo razdrobljenost obrambnih industrij v Evropi. Je pa opozoril, da njihovi načrti ne smejo postaviti pod vprašaj temeljnih nalog Nata: določanja ciljev zmogljivosti držav ter standardov medsebojne kompatibilnosti obrambnih sistemov.
