Začnimo s pečmi. Sodobne peči, pa naj gre za kotle na drva, olje ali plin, potrebujejo določeno vzdrževanje. Pri plinskih kotlih je še najmanj čiščenja, so pa pomembni pregledi in stalne nastavitve zaradi izkoristka; vsak odstotek manjše porabe, ki je posledica dobre nastavitve, namreč pomeni prihranek. Enako velja za peči na kurilno olje, pri katerih je že bolj aktualno čiščenje kurišča in gorilnika, ob tem pa ne smemo pozabiti na cisterno. V kotlih na kurilno olje nastajajo obloge, ki lahko povzročijo celo do 30 odstotkov izgub. Načini, kako dimnikarji odstranijo te saje, so različni, danes ne uporabljajo več samo ščetk, ampak tudi razne sodobne naprave, pomembne pa so tudi meritve dimovodnih plinov. Ne smemo namreč pozabiti, da so ravno male kurilne naprave v stanovanjskih hišah eden največjih povzročiteljev slabega zraka v naseljih in presežka delcev PM10 ali PM2,5 v zraku.

Omenili smo problematiko cistern za kurilno olje. Še ne tako davno, pred okoli 20 leti, je dimnikar Franc Dobravec iz Litije opozarjal, da je po njegovem mnenju kar okoli 90 odstotkov vseh hramb kurilnega olja v široki potrošnji oporečnih. Cisterne so bile na primer pol metra od peči, v garaži, v kateri je bil odtok enostavno speljan v zemljo, in podobno. Dimnikarji so se denimo srečevali s slabo zabetoniranimi lovilnimi bunkerji pri enoplaščnih cisternah. Če se ogrevate na kurilno olje, naj dimnikar obvezno pregleda tudi cisterno, vi pa upoštevajte njegove nasvete. Argument, da je tako že trideset let, pa se ni še nič zgodilo, pač ni na mestu.

Redno čiščenje

Še pomembnejše je čiščenje kurilnih naprav na pelete in drva. Pri ogrevanju na pelete se vam slabo vzdrževanje in čiščenje kaj hitro maščujeta s prekinitvijo delovanja, in to navadno v največjem mrazu, ko je največja obremenitev, podobno je tudi s pečmi na drva. Pri ogrevanju z drvmi pa se uporabniki lahko srečujejo s težavami zaradi ne dovolj suhih polen, slabih in zastarelih peči ter tudi slabega čiščenja. Pri sodobnih pečeh (peči na pelete, uplinjevalni kotli na drva, enako velja tudi za peči na kurilno olje in na plin) je enkrat na leto obvezen obisk serviserja, ki ne bo le očistil peči, ampak bo tudi izmeril vse vrednosti in pregledal ter po potrebi zamenjal ali popravil elektronske sklope in senzorje. Ob tem pa morate med kurilno sezono obvezno skrbeti za redno čiščenje peči v obsegu, kot ga predpisuje proizvajalec peči. Redno pomeni praktično vsak teden, najmanj na 14 dni. Da o dimniku ne govorimo. Saje v njem se nabirajo zaradi različnih vzrokov, čiščenje dimnikov pri peči na trda kuriva je obvezno dvakrat na leto, zaradi vleka in tudi zaradi požarne varnosti.

Nevarnost ogljikovega oksida

Naj omenimo še eno težavo, ki se lahko pojavi v stanovanjih in tudi garažah. To je ogljikov monoksid oziroma oksid (CO), ki se sprošča pri izgorevanju v gorilnih napravah, ki uporabljajo fosilna goriva, kot so premog, kurilno olje, utekočinjeni plin, naravni plin, parafin, les, bencin, nafta, oglje itd. Do uhajanja strupenega plina največkrat pride zaradi nepravilnega delovanja, vzdrževanja ali vgradnje gorilnih naprav za ogrevanje vode in prostorov. Včasih je bilo največ nesreč zaradi uporabe plinskih peči na atmosferski vlek (zrak iz prostora), sledile so jim oljne peči, zadnja leta pa je največ nesreč zaradi uporabe elektroagregatov v prostoru ali pred vrati, da o manjših zastrupitvah in težav s CO v stanovanjih, ki jih ogrevajo z lokalnimi pečmi na drva, niti ne govorimo. V zrakotesnem stanovanju lahko pride do pojava tega plina že ob gorenju plinskega štedilnika in v stanovanju s kvalitetnimi zrakotesnimi okni peč na trdo kurivo brez neodvisnega dotoka zraka od zunaj nima kaj iskati ter je smrtno nevarna.

Radiatorji in termostatske glave

Kaj pa radiatorji? Danes je večina opremljena s termostatskim ventilom, ki ga je treba ob zaključku kurilne sezone odpreti na polno, da se igla ne zatakne v zaprtem položaju. Če tega niste storili, lahko to naredite še danes, vendar se prepričajte, ali se je igla sprostila. Če se ni, poskusite ventil zapreti in spet odpreti, morda zelo rahlo in zelo previdno potolcite po spodnjem delu ventila, če pa se igla še vedno ne sprosti, je treba ventil odpreti na polno in ga sneti, sprostiti iglo ter spet namestiti termostatski ventil. Priporočamo tudi, da označite nastavitve, da boste imeli želeno temperaturo prostora in da bo termostatski ventil opravljal svojo funkcijo, ne pa da ga zapirate in odpirate. Da veste, kaj pomenijo za temperaturo v prostoru številke na termostatski glavi.

Pred že kar davnimi leti so se za radiatorji uporabljale aluminijaste izolacijske folije, ki so zmanjševale gretje stene za radiatorjem, ob zadnjih energetskih podražitvah se je ta folija vrnila v trgovine. Čudežev sicer ne bo naredila, vseeno pa vsaj deloma prispeva k večjemu oddajanju toplote v prostor in se temperatura na foliji in temperatura na steni ob njej krepko razlikujeta. Da o tem, da radiatorji ne smejo biti zakriti z zavesami, ne govorimo.

Vodni kamen

Še vprašanje za vašega serviserja in tudi za vas. Če imate zelo trdo vodo, v kateri je veliko apnenca (to lahko vidite že na perlatorjih na pipah ali po kamnu v straniščni školjki) razmislite o zaščiti ogreval vode pred apnencem. Človek si ne more predstavljati količine apnenca, ki se nabere na stenah grelnika, posebej če ga imate nastavljenega na višjo temperaturo. Vodni kamen se začne pospešeno izločati oziroma kristalizirati pri temperaturah nad 58 stopinj Celzija, v bojlerjih pa je lahko po nekajletni uporabi tudi več kilogramov apnenca.

V novejših bojlerjih oziroma grelnikih je magnezijeva anoda, ki ščiti emajl posebej pred prerjavenjem, na apnenec pa nima posebnega vpliva. Pregled in čiščenje kotlov se priporočata enkrat na dve do tri leta. Poraba elektrike pri grelniku vode, polnem apnenca, pa je enormna. Ker je premalo tople vode, jo lastnik nastavlja na vse višjo temperaturo, s tem se nabiranje kamna še pospeši in rezultat je še manj tople vode ter še večja poraba elektrike. S čiščenjem bojlerja, pa naj gre za velikega v kopalnici ali majhnega v kuhinji, boste zagotovo močno zmanjšali porabo elektrike. Dela se sicer lahko lotite tudi sami, vseeno pa priporočamo serviserja, ki bo z bistveno manj težav in zapletov očistil kotel. Vam pa priporočamo, da ste pri čiščenju zraven, da boste videli količino apnenca v njem in vas bo že to prepričalo k ukrepom. Čiščenje je mogoče opraviti tudi s posebno črpalko za odstranjevanje vodnega kamna, ki s pomočjo črpanja omogoča kroženje kemikalij in kislin za čiščenje ter odstranjevanje vodnega kamna.

Zaščita

Glede na obseg težav je praviloma smiselna tudi zaščita pred kamnom. Obstajajo različne rešitve. Za mehčanje vode (ne v prehrani, temveč v kopalnicah) se zaradi cenovne dostopnosti največ uporabljajo polifosfatni mehčalci, ki so v posebni posodi, skozi katero teče voda v obliki kristalov, prahu ali v tekočem stanju. V vodi zavirajo rast kristalov in izločanje apnenca, učinkoviti pa so le do temperature okrog 55 stopinj Celzija.

Ena izmed možnosti je tudi sistem za ionsko izmenjavo, ki se najpogosteje uporablja v industriji. To je posoda s soljo in programator z ventili. Voda teče skozi ionsko maso, na katero se vežejo kalcijevi in magnezijevi ioni, potem pa programator sproži spiranje te mase s slano vodo. Pri takšnem procesu se porabljajo elektrika, sol in voda, pred izmenjevalcem pa je obvezen mehanski filter.

Za enega boljših sistemov, če že ne najboljšega, pa veljajo magnetni nevtralizatorji, ki vodo mehčajo nekako na naraven način. Obdelava vode brez posredovanja kemije prepreči (zmanjša do 70 odstotkov) nabiranje vodnega kamna na ceveh, v grelnikih ... Magnetni nevtralizator se pritrdi na vodovodno cev in potem se v vodi, ki teče skozi magnetno polje, spremeni struktura trdih kristalov, je pa pred tem priporočeno vgraditi še mehanski filter.

Obstaja še nekaj drugih sistemov, vendar so omenjeni trije glavni in vam pa jih, če imate trdo vodo, polno apnenca, res toplo priporočamo. Ob vsem tem, večji porabi elektrike in manjši količini tople vode ne pozabite niti na to, da so obloge vodnega kamna izjemno dobro gojišče za številne bakterije, od legionele naprej.