Medtem ko se je ruska vojska v Ukrajini premeščala in stopnjevala napade ob Donecku in Lugansku ter na južni fronti v okolici Mariupolja, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozival k ostrejšim sankcijam proti Rusiji, je Evropa čakala, kaj bo Vladimir Putin storil po preteku ultimata, ko bi bilo treba plačevati zemeljski plin v rubljih.
Konverzija na Gazprombanki
Ruski predsednik je včeraj delno omilil svoje zahteve in podpisal dekret, po katerem bo plačila še naprej možno opravljati v evrih ali dolarjih. Po doslej znanih podatkih bodo kupci morali kupnino nakazati na poseben račun pri Gazprombanki, prav tako pa pri tej ustanovi odpreti račun v rubljih. Po opravljeni konverziji bo nakazano plačilo preneseno na rubeljski račun, od tam se bo steklo prodajalcu.
»Ne ukvarjamo se z dobrodelnostjo,« je ob svoji napovedi zaustavitve dobave plina, če plačila ne bodo izvedena v rubljih, sporočil Putin. S tem posebnim mehanizmom plačevanja zemeljskega plina očitno namerava krepiti vrednost rublja, ki je od začetka sankcij močno izgubil vrednost, prav tako bi velik del poslovanja s tujo valuto prevzela banka, ki v nasprotju z rusko centralno banko ni bila sankcionirana. V Nemčiji, Franciji, Avstriji in Veliki Britaniji so vztrajali, da bodo plačila še naprej izvajali v evrih, se pa več držav pripravlja na možnost, da bi prišlo do prekinitve dobav zemeljskega plina. Toda zaradi možnih plačil v tuji valuti – pred konverzijo na banki – se ne pričakuje, da bi se za kupce kaj bistveno spremenilo. Zaradi rastočih cen energentov je medtem ameriški predsednik Joe Biden včeraj sprostil naftne rezerve države. Vsak dan v naslednjega pol leta bodo na trg spustili milijon sodčkov nafte.
Novo orožje za Ukrajino
Zahodne obveščevalne agencije medtem začenjajo ocenjevati, da ruski predsednik ne dobiva pravilnih informacij o stanju v Ukrajini. Po ocenah Bele hiše je ruska vojska Putina zavedla glede dejanske situacije na bojišču, kar naj bi pripeljalo do trajnih napetosti med ruskim predsednikom in vojaškim vodstvom. Prav tako naj ga njegovi svetovalci ne bi obveščali o tem, kako močno so sankcije prizadele rusko gospodarstvo. O podobnih ocenah so poprej govorili tudi v Veliki Britaniji. V Kremlju so ameriške navedbe zavrnili z besedami, da gre za popolno nepoznavanje situacije in kako se sprejemajo odločitve. Ukrajina bo sicer od zahodnih zaveznic dobila dodatno pomoč v orožju. To je napovedal britanski obrambni minister Ben Wallace, pomoč pa naj bi vsebovala tudi topništvo daljšega dosega, strelivo in več orožja protizračne obrambe.
Medtem ko se boji nadaljujejo, Rdeči križ pa je s konvojem humanitarne pomoči in avtubusov za evakuacijo prebivalstva včeraj poskušal prodreti do Mariupolja, pa želje za priključitev Rusiji ne izražajo zgolj v seperatistični regiji Doneck. Del Rusije si zdaj želi postati tudi gruzijska separatistična regija Južna Osetija, katere državnost je po vojni leta 2008 priznala zgolj Rusija. Priključitev k Rusiji je njihov strateški cilj, o tem pa nameravajo izvesti referendum. Medtem ko so namere Južne Osetije zavrnili v Gruziji (druga separatistična republika Abhazija se ne namerava priključiti Rusiji), so se v Kremlju odzvali z naklonjenostjo, a so dodali, da nobenih konkretnih ukrepov glede tega še niso sprejeli.
