Zidarji in gradbinci, slikopleskarji, krovci, elektro- in vodoinštalaterji, tudi novinarji in odvetniki so zgolj nekateri od poklicev, pri katerih bo v praksi nemogoče verodostojno beležiti delovni čas. »Problematične so pravzaprav vse storitvene dejavnosti na terenu, na gradbišču oziroma pri različnih naročnikih; zakon ne upošteva niti novih oblik dela, kot je recimo delo od doma,« je opozoril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Čeprav sta tako obrtno-podjetniška kot gospodarska zbornica sodelovali v procesu usklajevanja zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, imata obe organizaciji zdaj, pet pred dvanajsto, s tem zakonom, ki prinaša obvezno evidentiranje delovnega časa, precej težav. Zakon je neživljenjski, so ugotovili.
»Delodajalec ne bo mogel nadzirati evidentiranja vseh svojih uslužbencev, ki bodo v nekem trenutku razpršeni na različnih koncih, saj sam na več krajih hkrati ne more biti prisoten. Kdo bo v tem primeru vodil evidence delovnega časa in jih preverjal,« se sprašuje Cvar. Velika podjetja bodo to morda lahko rešila s plačljivimi aplikacijami, majhni pa tega stroška ne bodo sprejeli, opozarjajo v obeh organizacijah.
Precej težav z obvezami, ki jih prinaša novi zakon, imajo tudi učitelji in vzgojitelji. Tudi oni – poleg uvodoma naštetih poklicev – niso predvideni kot izjeme pri obveznem evidentiranju delovnega časa. So pa med izjeme uvrstili visokošolske učitelje, ministre, poslance in druge funkcionarje.
Zakona, ki velja, ni mogoče zamrzniti
V obrtno-podjetniški zbornici so vlado zato pozvali k zamrznitvi zakona, ki velja že od 20. maja, prihodnji teden pa se izteka polletno prehodno obdobje. To se ne bo zgodilo.
»Zakon je bil do tega tedna neproblematičen,« se je odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. »Ne bomo ga ustavljali,« je jasen. Ga bodo pa po potrebi popravili. Minister Mesec je še napovedal, da bodo na njegovem ministrstvu vzpostavili elektronski naslov (evidence.mddsz@gov.si), kamor bodo lahko zaposleni in podjetja sporočali težave, ki jih imajo ob izvajanju zakonskih določil. Če bodo njihove pripombe utemeljene in smiselne, bodo zakon popravili čez tri mesece, je obljubil.
Zakon namreč potrebujemo, saj ščiti osnovno pravico do plačila in se bo za ta namen tudi uporabljal, je odločen minister Mesec. »K sprejemu zakona so nas spodbudile afere,« poudarja. »Neplačevanje delovnega časa je prva in najpogostejša kršitev delodajalcev in iz tega izhaja potreba po tem zakonu. Delavčevega dela se ne plačuje!« je poudaril. Zakon po njegovih besedah tako ni namenjen kakršnemu koli omejevanju svobode zaposlenih, kot je mogoče slišati te dni, ampak temu, da bi delavci dobili plačilo za opravljeno delo. Ministra dogajanje zadnjih dni pravzaprav čudi. Predvsem zato, ker je zakon prestal uskladitev v ekonomsko-socialnem svetu, soglasno ga je podprla vlada in sprejel parlament. Navsezadnje je bilo tudi polletno prehodno obdobje namenjeno temu, da ne bi prišlo do zapletov, do katerih pravkar prihaja.
Ne glede na to, da bo od ponedeljka evidentiranje delovnega časa obvezno, so na inšpektoratu za delo prestavili za začetek tedna napovedano akcijo poostrenega nadzora vsaj do prihodnjega leta. Ker zakon prinaša številne novosti, bi lahko imela nekatera podjetja pri implementaciji težave, predvidevajo na inšpektoratu. »Zato smo se odločili za odložitev usmerjene akcije,« so pojasnili. Naslednje tri mesece bodo inšpektorji na terenu bolj svetovali, sankcij pa ne bodo izrekali, kjer ne bodo potrebne, je zatrdil tudi minister Mesec. Če bodo inšpektorji na terenu zaznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec pravilno urejenih, mu bodo inšpektorji izrekli opomin. Če pa bodo v nekem podjetju ugotovili velike ali dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, ga bodo kaznovali.
Sindikalisti razočarani
Sindikati so edini, ki z obveznim evidentiranjem nimajo težav – prav nasprotno, podprli so ga. Zdaj so nad dogajanjem razočarani. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so podobno kot minister Mesec ves čas poudarjali, da je evidentiranje namenjeno predvsem izkoreninjenju zlorab. Ironično, prav v gradbeništvu, kjer naj bi bilo po trditvah obrtnikov in gospodarstva določila zakona nemogoče izvajati, je po ugotovitvah delovnih inšpektorjev največ zlorab, zlasti prekoračitev zakonsko predpisanega delovnega časa. V ZSSS zato nasprotujejo kakršni koli prestavitvi uporabe določb glede evidentiranja delovnega časa, za kar si prizadevajo v gospodarski in obrtni organizaciji. Tudi sindikate »orkestrirano nasprotovanje delodajalcev« čudi, saj je bil že lani zakon usklajen, vsi trije socialni partnerji so ga tudi soglasno podprli. Še več, javno so poudarjali, da »spremljanje delovnega časa zaposlenih za delodajalce ni nič novega, saj to že od nekdaj počnejo, da lahko obračunajo plače«.
Pravica do urejenega delovnega časa, do 40-urnega delovnega tedna, do počitka in odmora so temeljne človekove pravice, ki pa jih po uradnih podatkih inšpektorata za delo delodajalci na veliko kršijo. Lani so denimo našteli 455 kršitev. »Delodajalci delovni čas še vedno kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma nevednosti. Inšpektorji za delo na terenu opažajo, da so evidence delovnega časa velikokrat prirejene (dvojne evidence). Nekateri delodajalci želijo fleksibilno razporejanje delovnega časa in evidenc ne vodijo pravilno,« navajajo v ZSSS in poudarjajo, da področje nujno potrebuje ureditev in nadzor.
