Odkar je Primož Roglič leta 2019 zadnjič nastopal na dirki po Italiji, si je direktor Gira Mauro Vegni prizadeval, da bi na največjo kolesarsko dirko v Italiji pripeljal enega od dveh slovenskih kolesarskih zvezdnikov. Dirka po Italiji je v ta namen v zadnjih letih dvakrat obiskala tudi Slovenijo. Mauro Vegni je večkrat javno pozval Tadeja Pogačarja naj napade dvojček Giro in Tour v enem letu, a ni prišel do želenega uspeha. Letos so se direktorju dirke želje uresničile, saj je Primož Roglič vse svoje misli usmeril v boj za rožnato.
Giro tokrat ni zavil v Slovenijo, a v soboto sta bila Trbiž in Svete Višarje del slovenskega ozemlja. »Na Svetih Višarjah pričakujem kolesarsko Planico,« je Primož Roglič napovedal pred začetkom dirkanja na italijanski pentlji. Sobotni prizori so do potankosti spominjali na največji športni praznik v Sloveniji. Gruče slovenskih navijačev so se več ur pred nastopom svojega ljubljenca zbrale na vrhu romarske vasice nad Trbižem. V zraku se je čutilo, da se obeta nekaj izjemnega. »Prišli smo podpret Primoža Rogliča. Verjamemo v njegovo zmago,« nam je zaupala skupina navijačev, ki je na vrh Višarij prišla peš.
Navijači odeti v slovenske zastave
Ob nepregledni množici navijačev, ki so bili odeti v slovenske zastave in rožnate majice s Primožem Rogličem na prsih, so organizatorji na logistično zelo zahtevnem terenu vse izpeljali izvrstno. Kljub številnim pomislekom je vse potekalo brezhibno. Nekaj, na kar bi bil prav gotovo najbolj ponosen Enzo Cainero, dolgoletni odgovorni mož za etape Gira v deželi Furlaniji-Julijski Krajini. Enzo Cainero, ki si je dolgo časa prizadeval ravno za spektakel na Višarjih in je bil idejni vodja za izgradnjo ceste v namen etape za Giro, na žalost svojega življenjskega cilja ni dočakal, saj je po bolezni umrl ob začetku letošnjega leta.
Ob 11.30 so se po najtežjem klancu v svetu kolesarstva začeli voziti prvi tekmovalci. Slovenski navijači so športno navijali za vsakega junaka posebej, ki je prišel do vrha. »Takšnega vzpona ni nikjer. Je neverjetno težko,« so eden za drugim ponavljali prvi kolesarji na cilju, ki pa so bili navdušeni nad številno množico. Ker se niso borili za skupno uvrstitev, so z veseljem med vožnjo navkreber delili petke, nekateri pa so množico zabavali z vožnjo po zadnjem kolesu. Bolj kot se je bližal nastop Primoža Rogliča, bolj vroče je bilo na Višarjah. Slovenskega šampiona so na kraj odločilnega kronometra prišli pozdraviti številni znani Slovenci, predvsem so prednjačili smučarski skakalci, nekdanji Rogličevi sotekmovalci, med njimi tudi Robert Hrgota, Anže Lanišek in Peter Prevc.
Slaba ura živčne vojne
Ob 17.11 pa je v Trbižu in na Višarjah završalo. S startne rampe se je podal Primož Roglič in začela se je slaba ura živčne vojne v boju na čas z Geraintom Thomasom. Vzdušje je povsem spominjalo na tistega, ko bi Peter Prevc v Planici sedel na vrhu naleta in čakal na svoj polet. Slišale so se ragle, številni vzkliki »gremo Rogla«, gorele so bakle. Rogla je na kolesu izgledal odlično, praktično je letel po izjemno zahtevnem klancu. Nato pa drama, ki mora biti prisotna pri vsakem uspehu slovenskega heroja. Ravno v času, ko je razlika do Valižana začela naraščati, se je Rogliču snela veriga. Višarje so za trenutek obnemele.
Na pravem mestu ob pravem času je bil Mitja Mežnar, ki je svojemu nekdanjemu sotekmovalcu, s katerim sta ravno v Trbižu postala ekipna mladinska svetovna prvaka, dal pomemben zagon, da je Roglič lahko nadaljeval svoj napad na zmago. »Koliko naključnih trenutkov. Ravno v Trbižu, kjer sva doživela veliko skupnega. Da sem bil ravno tam, ko je bilo to potrebno... Ampak za Primoževo zmago si ne pripisujem nobenih zaslug, vse je opravil sam,« nam je ključni trenutek opisal Mitja Mežnar, ki se je sicer znašel na mestu, kjer gledalci niso bili dovoljeni. »Z Matevžem Šparovcem večkrat hodiva navijat na dirke. Odločila sva se, da greva nekam, kjer drugih ne bo. Malce sva hodila skozi gozd in zgolj naključje je bilo, da sva bila ravno tam. Ravno pred tem pa sva od Primoževih bližnjih dobila navodila, da ga res nihče ne sme porivati, ker sledi kazen. V trenutku, ko se ga je dotaknil mehanik, sem vedel, da se ga lahko tudi jaz, in sem dal vse od sebe, kar sem lahko,« je še povedal Tržičan.
Kljub nesrečnemu trenutku so bili športni bogovi včeraj na strani Slovenca. Z izjemno hitrostjo je nadaljeval proti cilju in postavil najhitrejši čas. Za njim je Geraint Thomas izgubljal moč in v trenutku, ko je zaostal več kot 26 sekund, je sledila prava navijaška eksplozija. Slovenski navijači so družno priromali na cilj in z vzkliki »kdor ne skače, ni Slovenc«, »Rogla, Rogla, Rogla« in »Primož, Primož, Primož« pozdravljali slovenskega šampiona in novega kralja Gira. Vsi so želeli pozdraviti svojega šampiona. Ljudje so se zabavali in nekateri so vztrajali pozno v noč. Čeprav je bilo na uradnem programu dirkanja zapisano, da kolesarji dirkajo na Monte Lusari, je bilo na koncu povsem jasno, da so prišli na Svete Višarje, kakor je slovensko ime za romarsko vasico nad Trbižem. Po sobotnem razpletu dirke in slovenskem slavju na vrhu bodo zagotovo vsaj nekaj let ljudje po svetu z veseljem uporabljali ime Svete Višarje, saj so zato poskrbeli tudi komentatorji na britanski športni televiziji Eurosport. »Nepozabno. Nisem si predstavljal, da bo tako. Zagotovo eden najlepših dni v mojem življenju,« je bil nad razpletom in vzdušjem navdušen eden izmed navijačev, ki se je z našo ekipo z gondolo vračal v dolino pozno po koncu etape.
