Ena točka je 29-letnega Bistričana Ivana Trajkovića, člana mariborskega kluba Proficio Hwarang, ločila od bronaste kolajne v tekvondoju v kategoriji nad 80 kilogramov. Osvojil je peto mesto in izenačil najboljšo slovensko olimpijsko uvrstitev Franke Anić leta 2012 v Londonu. V boju za tretje mesto je štirikrat najboljši športnik Maribora izgubil z Južnim Korejcem Kyo Don Inom, drugim nosilcem turnirja, s 4:5. Razočaranje po porazu je bilo veliko, saj je Južni Korejec dve točki prejel zaradi dveh padcev Trajkovića. Ko je edini slovenski tekvondoist v Tokiu v tretji rundi izid znižal na 4:5, je tekmec v zadnjih sekundah dvoboja v strahu pred izenačenjem in podaljškom dobesedno bežal pred bojevitim Slovencem, ki ima v zbirki dve bronasti kolajni s svetovnih prvenstev ter po eno srebrno in bronasto z evropskih šampionatov.
»Blizu sem bil. Vse sem dal od sebe. Taktika je bila prava. Tekmeca, ki prihaja iz domovine tekvondoja, sem dobro zapiral, nisem preveč tvegal z nizkimi udarci iz obrata, čeprav prinašajo več točk. Nekaj mojih udarcev je bilo premalo močnih, da bi senzorji zaznali točko. Žal nisem bil uspešen,« je po dvoboju, v katerem so ga centimetri ločili od kolajne, povedal razočarani Ivan Trajković, ki je tako izboljšal svoje 11. mesto z olimpijskih iger leta 2012 v Londonu. Ko smo pred devetimi leti tekmovalca, ki se je rodil v Zagrebu, prosili, da se nam predstavi, je izstrelil: »Sem Balkanec. Mama je Hrvatica, oče je pol Srb in pol Slovenec, saj je očetova mama, torej moja babica, Slovenka. V Slovenijo smo se preselili, ko sem bi star tri tedne.« Ko smo ga prvič srečali, je navdušil tudi s poznavanjem matematike, ki jo je tedaj študiral, in se otepal slovesa matematičnega genija, čeprav zna nekatere izračune, za katere drugi potrebujejo kalkulator, narediti na pamet. Trenutno zaključuje magisterij na fakulteti za šport v Novem Sadu, sicer pa je kot športnik zaposlen v slovenski policiji.
Osmi nosilec Trajković, katerega odliki sta hitrost in raznolikost, je pa med najmanjšimi in najlažjimi v absolutni kategoriji, je v prvem krogu s 26:5 premagal Gabonca Anthonyja Mylanna Obamo, olimpijskega podprvaka iz Londona 2012. V četrtfinalu je z 2:16 izgubil s prvim favoritom, Rusom Vladislavom Larinom (postal je olimpijski prvak), a dobil novo priložnost v repasažu, ker se je prvi nosilec uvrstil v finale. Trajković, ki je v otroštvu kot za šalo z enim udarcem lomil deske in imel v karieri težki poškodbi z zlomljeno čeljustjo in raztrgano stegensko mišico, je priložnost prepričljivo izkoristil, saj je z 22:1 premagal Pito Taufatofuo, nosilca zastave zastave iz Toga. »Ivan je prvi dvoboj naredil taktično perfektno, v drugem je bil Larin pretrd oreh, v prvem dvoboju repasaža pa je bil zbran. Prejšnje tri medsebojne dvoboje je Južni Korejec dobil veliko bolj suvereno. Ponosen sem nanj. Upam, da bomo naslednjič imeli še kanček sreče, ki je potreben za kolajno,« je nastop varovanca analiziral trener Jure Pantar za Radio Slovenija.