Čili se je priklatila k nam nekega toplega pomladanskega dne. Bila je nenavadno majhen mladič, če si iztegnil prste, je je bilo komaj dovolj za eno dlan, in še danes je večina mačk večjih od nje. A velikost pri njej očitno ne pomeni nič, že vsa drobcena je pokončala dva ptičja mladiča v bližnji cipresi, kar je v nas vzbudilo čisto grozo in spoznanje, kako kruta je narava v nagonu za preživetje. Ne glede na to, da ji pravzaprav od tega ni bilo treba preživeti, se je njen lovski nagon kasneje le še krepil in ptiči so se kljub mrazu in lakoti po nekaj bolečih izkušnjah odločili, da v naši ptičji hišici ne bodo iskali hrane, na predpražniku in na tleh tuša v kopalnici pa je svoj predzadnji počitek našla prenekatera miš, ki se je znašla v njenem lovskem revirju. Od tod se je je prilepilo tudi njeno ime. A kakor je Čili ostra do svojega plena, je toliko bolj mila in potrpežljiva do roke, ki jo hrani, in do vseh ljudi nasploh. Tudi najmlajšemu članu družine, ki jo vleče za ušesa in brke, še nikdar ni pokazala krempljev.
Vesna Vaupotič
Čili je ciganske nravi in kaj hitro je razširila svoj revir z vrta v okolico, ki je bila precej širša, kot se nam je njenim skrbnikom še zdelo varno, njeni potepins...
Na nedavne navedbe premiera Roberta Goloba, da so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se...