Kegel je vaje priporočal za zdravljenje in preprečevanje stresne inkontinence urina (po porodu ali v menopavzi). Gre za hoteno kontrakcijo in relaksacijo MMD, vključno z mišico zapiralko sečnega mehurja. Aktivno izvajanje vaj poveča moč in vzdržljivost teh mišic. S tem se stopnjuje moč zapornega mehanizma sečnice, če nenadno poraste tlak v trebuhu. Tematiko sta v strokovnem delu Zakaj je pomembno stopenjsko zdravljenje urinske inkontinence pri ženski izpostavila Tina Kunič, spec. ginekologije in porodništva, in David Lukanović, specializant ginekologije in porodništva KO za ginekologijo.
Najprej konservativno zdravljenje
Dovolj intenzivna vadba MMD bo zagotovila dobro strukturno podporo medenici. Tretjina žensk pa ob prvem obisku vadbe kljub natančnim in izčrpnim individualnim navodilom ne krči pravilno, zato je treba pred začetkom vadbe preveriti, ali oseba slednje pravilno izvaja oziroma krči. Kot v nadaljevanju poudarjata avtorja in ginekologa, farmakološko zdravljenje običajno kombinirajo s treningom sečnega mehurja in funkcionalno elektrostimulacijo. Odmerke zdravil pa lahko določajo glede na uspeh zdravljenja in morebitne stranske učinke. Preden svetujejo operacijo, se strokovnjaki najprej prepričajo, katero vrsto urinske inkontinence ima bolnica in ali je operacija sploh potrebna. Vedeti moramo, sta zapisala omenjena ginekologa, ali gre za kakšno drugo bolezen, ki tudi povzroči nehoteno uhajanje urina. »Izčrpati moramo možnosti konservativnega zdravljenja in pri odločitvi upoštevati starost, splošno telesno pripravljenost in zdravstveno stanje bolnice, dosedanje kirurške posege, predvsem pa ginekološki status in status spodnjega dela sečil. Ustrezne indikacije za kirurško zdravljenje so huda stresna urinska inkontinenca, neuspeh konservativnega zdravljenja in mešana urinska inkontinenca, pri kateri prevladujejo znaki stresne inkontinence. Pri izbiri kirurškega pristopa moramo upoštevati, da imata dobri dve tretjini bolnic s stresno obliko bolj ali manj spremenjeno statiko organov male medenice in medeničnega dna.« Ker gre za vprašanje kakovosti življenja, se odločajo za tisto vrsto kirurškega posega, ki bo najbolj izražene simptome in znake v največji meri odpravil. Glede na pristop ločimo vaginalne, retropubične, kombinirane (vaginalni in abdominalni pristop) in endoskopske (laparoskopske in igelne) operacije.
Vaje za medenično dno
Osnovno vodilo bi lahko bilo naslednje, pri težavah z medeničnim dnom trenirajte medenično dno vsak dan. Če težav še nimate in izvajate vaje kot preventivo, pa trenirajte vsak drugi dan. Mišice medeničnega dna (MMD) so med trtico in sramnico ter obema sedničnima kostema. Našim notranjim organom nudijo oporo, pomembne so za zadrževanje urina, blata in vetrov, pa tudi za sproščeno odvajanje naštetega ter spolno življenje. Delujejo kot eden od štirih stabilizatorjev hrbtenice in medenice.
Kako vemo, da medenično dno pravilno aktiviramo? Lahko preverimo same s prstom v nožnici. Čutiti bi morali mišice, ki prst objamejo. Ali pa pogledamo z ogledalom. Odprtine se bodo malo zaprle in presredek se bo premaknil. Preverimo lahko tudi med spolnim odnosom, ko vam partner pove, ali je občutiti stisk.
Pred treningom je vsekakor dobrodošlo sproščanje, saj je za to potreben mir, da se lahko povežemo z mišicami in da začutimo medenično dno. Predstavljajte si, da hočete prekiniti uhajanje vetrov in hkrati prekiniti curek urina. Občutili boste stisk in dvig, poteg in zaprtost, področje okrog zadnjika in nožnice. Predstavljate si lahko tudi na bolj domišljijski način, in sicer, da: 1. Z mišicami nožnice nežno dvignemo borovnico gor proti popku. 2. Da hobotnica nežno zapre lovke in se dvigne proti gladini. Po vsakem stisku ne pozabite sprostiti medeničnega dna, tako da rahlo potisnete mišice ven. Vizualizirajte si, kot da hočete iti na malo in veliko potrebo hkrati. Če še niste, posvetite temu pozornost.
