Minister za delo Luka Mesec je včeraj na facebooku poudaril, da nove zakona o evidencah delovnega časa ne nalaga obveznega 'štempljanja'. Na takem zakonu je pod njegovih besefah delalo ministrstvo pod njegovima predhodnikoma, Ksenijo Klampfer iz LMŠ in Janezom Ciglerjem Kraljem (NSi). »V prvi varianti bi po predlogu iz leta 2019 uvedli centralno evidenco za beleženje delovnega časa vseh podjetij v državi, predlog Ciglerja Kralja pa je predvideval obvezno elektronsko beleženje za vsa podjetja,« je dejal Mesec.
Vsa zadeva je po njegem ironična, »Moj ključen doprinos k zakonu je bil, da smo odpravili obvezno 'štempljanje' in zakon postavili tako, da bodo elektronske evidence obvezne samo za kršitelje. Teh je od 300 do 800 na leto, in ti so dejansko problematični. Ne plačujejo nadur, delavci delajo tudi po 20 ur zaporedoma, nekateri celo 40 ur, oziroma tudi po 300 in več ur v mesecu, in pogosto za to niso pošteno plačani,« je opozoril Mesec in spomnil na primere Marinblu, Selea, Avtostop.
Cigler Kralj: Mesec skuša prevaliti breme odgovornosti na druge
Na Mesčeve navedbe se je odzval Janez Cigler Kralj, minister za delo v v zadnji Janševi vladi. »Logično in pričakovano je, da minister Mesec po izredno negativnem odzivu gospodarstva in javnosti ob uvedbi tako imenovanega »obveznega štempljanja« skuša prevaliti breme odgovornosti na druge, tudi name. Neupravičeno! Naša rešitev je temeljila na popolnoma drugačnem konceptu,:po katerem bi z digitalizacijo razbremenili zaposlene in delodajalce ter hkrati preprečili zlorabe,« je dejal.
Po njegovih besedah je Janševa vlada želela uvesti sodoben digitalen sistem, ki bi odgovarjal na potrebe sodobnega trga dela in nikakor ne bi po nepotrebnem birokratiziral postopkov. »Sistem bi bil brezplačno na voljo vsem delodajalcem in primeren za uporabo na vseh sodobnih elektronskih napravah, kjer je to mogoče,« je povedal Cigler Kralj. Vlado Roberta Globa je ob tem pozval, »da čim prej odstopi od tega škodljivega in neizvedljivega zakona, ki pravic delavcev ne krepi, ampak jim prinaša zgolj dodatno birokracijo.«
SDS in NSi s predlogi za odpravo oziroma ustavitev sprememb na področju evidenc
Potem ko je vlada sporočila, da se bodo novosti na področju evidentiranja delovnega časa v ponedeljek začele uporabljati kljub nasprotovanju delodajalcev, so poslanci SDS v DZ vložili predlog novele, ki črta vse zakonske spremembe. Poslanci NSi pa skušajo vladno novelo ustaviti z dopolnilom k predlogu zakona o izvrševanju proračunov.
V gospodarstvu je ta teden završalo, češ da so spremembe neživljenjske, zato se je minister za gospodarstvo Matjaž Han v sredo in četrtek javno zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili. Minister za delo Luka Mesec pa je po četrtkovi seji vlade poudaril, da to ni mogoče, saj so za to potrebni določeni procesi, bo pa ministrstvo odprlo poseben elektronski naslov evidence.mddsz@gov.si, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, sporočali komentarje, opažanja, predloge. »Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece spet odprli in ga popravljali,« je napovedal.
Na zaplet so se odzvali tudi v opoziciji. Prvak SDS Janez Janša je že v četrtek sporočil, da je njihova poslanska skupina v DZ vložila predlog novele zakona, ki črta vse člene. »S tem se bo slovenskemu gospodarstvu omogočilo, da se bo namesto z nepotrebno birokracijo ukvarjalo z rešitvami za ustvarjanje večje dodane vrednosti,« so danes v sporočilu za javnost zapisali v največji opozicijski stranki.
Kot so navedli, se z osnovnim namenom zakona sicer strinjajo, so pa »že v razpravi med sprejemanjem omenjenega zakona opozarjali na prezahtevne birokratske ovire, ki bodo onemogočile njegovo izvajanje. Zakon, ki je danes tik pred uveljavitvijo, je tako med delodajalci kot delojemalci sprožil veliko kritik, saj se je potrdilo, da njegovo izvajanje v praksi ni izvedljivo,« so poudarili. Slovenija po njihovih navedbah glede na druge države EU že danes zaostaja v razvoju, dodatne birokratske obremenitve pa bodo težave slovenskega gospodarstva še poglobile.
Poslanec NSiReberšek: V vladi so ministri, ki nimajo ene ure dela v gospodarstvu
Sprejeto novelo želijo ustaviti tudi poslanci NSi, ki so v četrtek vložili predlog dopolnila k predlogu zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2024 in 2025, s potrditvijo katerega bi DZ lahko zadržal izvajanje sprememb. Predlog bo sicer na pristojnem parlamentarnem odboru v soboto.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v četrtkovi izjavi za medije spomnil, da so v njihovi poslanski skupini spomladi nasprotovali sprejemu novele. Po njegovih besedah je do zapleta v zvezi z novelo tik pred začetkom njenega izvajanja prišlo, ker so v vladi ministri, »ki nimajo ene ure dela v gospodarstvu«. »In zato me ne čudi, da je koalicija sprejela takšen neživljenjski zakon. Sam zakon o evidencah ne prinaša ničesar, tista podjetja, ki so že do sedaj kršila delovno zakonodajo, jo bodo kršila tudi v prihodnje. In kot sem rekel, zakon ne prinaša ničesar«, je navedel. Kot je dodal, bi bilo v resnici treba povečati nadzor, ki bi zaščitil delavce in kaznoval podjetja, ki kršijo pravila.
Novela zakona o evidentiranju predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Spremembe zakona sledijo dolgoletnim opozorilom Inšpektorata RS za delo, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev, kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, pa so med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij.
