»Če želimo biti kredibilni, moramo govoriti o časovnici. Govoriti moramo o svoji domači nalogi. Pri pripravi strateške agende EU si moramo postaviti jasen cilj. Prepričan sem, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev,« je poudaril v uvodnem nagovoru na 18. BSF.
»Vključevanje novih članic ne bo lahko, to vemo vsi. Vplivalo bo na naše politike, programe in proračun. Zahtevalo bo politične reforme in veliko političnega poguma,« je povedal. Med drugim je poudaril, da bo treba pospešiti postopke odločanja v EU.
Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, pa je Michel dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vladavine prava in neodvisnosti sodstva, nasloviti pa bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.
Napovedal je, da bodo voditelji EU o pripravah na prihodnje širitve govorili na prihodnjih zasedanjih. Prva priložnost za to bo že neformalni vrh v španski Granadi v začetku oktobra. Konec oktobra bo v Bruslju potekalo redno zasedanje Evropskega sveta. Znova se bodo sestali sredi decembra, ko bo poleg vrha EU potekalo še skupno zasedanje voditeljev unije in držav Zahodnega Balkana, je napovedal predsednik Evropskega sveta.
Širitev Evropske unije je po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani znova postala ena od njenih glavnih geopolitičnih prioritet. Ukrajina in Moldavija sta junija lani prejeli status kandidatk, Gruziji pa so voditelji članic unije zagotovili evropsko perspektivo. Napredek teh držav je dal zagon tudi približevanju držav Zahodnega Balkana uniji, kar je tudi letos ena od osrednjih tem razprav na BSF.
