Ti predlogi večinoma ne izhajajo iz sodobnih mednarodnih kurikularnih doktrin, celo prinašajo nekatere neustrezne rešitve (kot je na primer predlog za prešolanje otroka na »posebno šolo« brez soglasja staršev). V pozivu je izpostavljenih nekaj zelo kompleksnih sistemskih rešitev, ki bolj nakazujejo pot nazaj kot razvoj sistema. Prepričani smo, da bi takšne hitre in zelo pragmatične spremembe lahko v šolskem sistemu povzročile veliko škodo za otroke.
Seznanjeni smo z dejstvi, da se z uvedbo devetletke niso uresničila vsa izhodišča, ki so izhajala iz ugotovitev primerjalnih študij, ki so pokazale, da se obvezno šolanje v večini držav začne s šestimi leti. Izhajajoč iz pedagoške doktrine, zakonodajnega vidika in strokovnih podlag dela z učenci je v prvem razredu poudarjena diferenciacija pri pouku, s katero se zagotavlja enake možnosti doseganja učnih standardov otrok v heterogenih učnih skupinah.
S tem šolskim letom (2022/2023) se uspešno zaključuje poskus »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje novega koncepta razširjenega programa osnovne šole«. Preizkušen koncept razširjenega programa naj bi se v prihodnjih letih implementiral na vse osnovne šole. V novem konceptu ni več predvideno izvajanje neobveznih izbirnih predmetov. Vsebine sedanjih neobveznih izbirnih predmetov bodo učencem ponujene v obliki različnih dejavnosti, v katere se bodo učenci vključevali prostovoljno glede na svoje potrebe in interese.
Na Zavodu RS za šolstvo odgovarjamo tudi na izzive, povezane z dobrim psihofizičnim počutjem učencev v šolah z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje, ki je usmerjena tako v didaktično kot v psihosocialno raven. Šole usposabljamo in jim nudimo podporo ter svetovanje pri vsebinah, kot so krepitev odnosnih kompetenc, počutje in klima, čustveno in socialno učenje ter empatija, medvrstniško nasilje, ranljive skupine idr.
Temeljni namen nacionalnega preizkusa znanja (NPZ) je na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja preveriti uspešnost doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti na nacionalni ravni. Na ravni šole predstavljajo rezultati nacionalnega preizkusa znanja priložnost za vpogled v uspešnost doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti in primerjavo le-teh z nacionalnim povprečjem. Poglobljena analiza posamezne šole je lahko podlaga za ustrezno načrtovanje nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega dela. Nacionalni preizkus znanja je pomembna dodatna informacija pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti šolskega dela.
Inkluzivno vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vrtce in šole temelji na sistemsko podprtem postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, kjer pri odločanju za ustrezno podporo učencu sodelujejo učitelji, starši ter strokovne komisije. Na področju dela z otroki s posebnimi potrebami in na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami tudi Zavod RS za šolstvo opozarja na potrebne sistemske spremembe. Pri tem pa podpiramo vključevanje otrok s posebnimi potrebami v »redne šole«.
V podporo vključevanju otrok priseljencev v osnovno šolo je Zavod RS za šolstvo že leta 2012 pripravil smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. V letu 2023 smo smernice nadgradili v koncept vključevanja in dela z otroki, učenci, dijaki priseljenci. Koncept je nastal na podlagi projektnega preizkušanja različnih modelov vključevanja ter v sodelovanju z učitelji. Zavedamo pa se, da imajo učenci priseljenci težave s sporazumevanjem in razumevanjem slovenskega jezika ob vključitvi v šolo. Zato skupaj s šolami in drugimi institucijami iščemo najustreznejše rešitve vključevanja.
Na šolah so zaposleni šolski svetovalni delavci, ki pomembno prispevajo k prepoznavanju različnih stisk otrok in mladostnikov ter usmerjajo v njihovo reševanje v različnih zdravstvenih institucijah. Zavod RS za šolstvo je v preteklih letih pripravil in na šolah izvajal program Varno in spodbudno učno okolje, ki nagovarja preventivno delovanje šol za zmanjševanje stik in preprečevanje nasilja med vrstniki. Prav tako je šole podprl s priročnikom in protokolom za obravnavo in odzivanje na pojave medvrstniškega nasilja.
V zvezi z uporabo IKT pripomočkov poudarjamo, da so šole in učitelji pri uporabi avtonomni. Cilj uvajanja digitalnih kompetenc pa je kritična in smiselna raba IKT, saj je otroke treba usposobiti za aktivno sodelovanje v družbi.
Lea Rutar v imenu Zavoda RS za šolstvo
