Predvsem pred volitvami se na široko govori o ugrabljanju države in kako to preprečiti s transparentnostjo, potem pa za štiri leta ta tematika na načelni ravni ponikne in v tem času se pa ugrabljena država strokovno izkorišča za legalne kraje – kjer je le mogoče. Najboljši način so javni razpisi, kjer zmagujejo najboljši v odprti konkurenci. Če gre pri javnih razpisih za polaganje keramike, res zmagajo najbolj konkurenčni, ko pa gre za razna opolnomočenja, naslavljanja in raziskovanja razlik med spoloma in podobne za lase privlečene tematike in naslove, ki jih večina sploh ne more racionalno predelati v pameten projekt, gre za inteligentno krajo, seveda legalno. Pri tem so mlade in pametne ženske v prednosti, so bolj spretne in med seboj povezane kot moški, ki si sodelovanje v takem projektu težko predstavljamo. Samim naslovom programov in projektov ni mogoče strokovno ali objektivno oporekati, čeprav gre za mešanje megle brez konkretnih družbeno relevantnih rezultatov. Če bi šlo za simbolične vsote, bi to lahko prezrli, vendar se ravno pri vsotah za takšne »projekte« vidi, za kaj sploh gre. Tako enormne vsote denarja za mešanje inteligentno pripravljene megle govorijo same zase: gre za klientelistično legalno ropanje javnih sredstev, ki smo ga najbolj konkretno opazovali pri 50-krat preplačanih obraznih maskah, kjer je ostalo okoli 13,5 milijona evrov med prijatelje razporejenega dobička, pa pri številnih drugih nakupih v zdravstvu, energetiki in še kje.

Tudi sam sem bil član več nevladnih organizacij, v eni delujem že preko štirideset let na visokem položaju in v vsem tem času nisem niti pričakoval, niti dobil niti evra za svoje delo. Smo pa imeli projekte, predvsem vsakoletna državna in mednarodna, tudi evropska kongresna srečanja, za katera smo potrebovali denar. Dobili smo ga od države in podjetij. Vendar govorimo o prispevkih do dva tisoč evrov, ki smo jih porabili zato, da smo znižali višino kotizacije, ki smo jo na ta način lahko spravili na nivo hotelske namestitve, zato smo imeli vedno ogromno udeležencev, redko pod 150, nekoč celo okoli 650 oseb.

Nevladne organizacije (NVO) so koristne in potrebujejo sredstva, brez dvoma. Potrebujejo pokrivanje konkretnih stroškov delovanja, obratovanja. Ne pa skoraj milijonskih vsot za lase privlečene »projekte«. Tako kot NVO bi se tudi politične stranke morale financirati po priznanih stroških – to bi bila osnova za njihovo transparentno in demokratično delovanje. Nedavno povišanje stroškov za delovanje političnih strank za dva milijona evrov letno je bilo nelegitimno in nepotrebno. Tudi sam sem skoraj desetletje delal v politični stranki na pomembnem mestu, a za to nisem niti pričakoval, niti dobil niti evra, kar se mi še vedno zdi povsem normalno in logično.

Bojko Jerman, Dolsko