Indeks enakosti spolov meri napredek in vrzeli neenakosti med ženskami in moškimi od leta 2005, pri čemer se osredotoča na šest poglavitnih področij (denar, delo, znanje, čas, moč in zdravje) ter dve stranski področji (prekrivajoče se neenakosti in nasilje). Letos so več poudarka namenili družbeno-ekonomskim posledicam pandemije covid-19. Ta je različno vplivala na posamezne skupine prebivalstva. Starejši prebivalci ter invalidne ženske in moški so na primer v pandemičnem letu pogosteje poročali o neizpolnjenih potrebah po zdravstvenih pregledih. Gospodarske posledice so najbolj negativno vplivale na mlade ženske, ki so se soočale z višjimi stopnjami brezposelnosti. Temu tveganju so bile še posebej izpostavljene ženske s priseljenskim ozadjem.
»Najbolj pereče je, da se je letošnja ocena prvič po letu 2010 na več področjih znižala. To je treba nujno vzeti pod drobnogled, saj naši rezultati kažejo, da so ravno posebne skupine prebivalstva, ki so v času krize običajno v ranljivejšem položaju, najbolj ogrožene, saj pri njih še vedno obstajajo izrazite vrzeli med spoloma. Ne smemo si privoščiti, da bi prezrli področje enakosti spolov,« je opozorila direktorica Evropskega inštituta za enakost spolov Carlien Scheele.
Države so pri spodbujanju enakosti spolov različno uspešne
Ocene se glede na posamezne države razlikujejo. Med najuspešnejšimi državami so Nizozemska, Švedska in Danska, čeprav je se napredek na področju enakosti spolov pri zadnjih dveh nekoliko ustavil. Največje težave pri spodbujanju enakosti spolov imajo Grčija, Madžarska in Romunija. Ocene so se najbolj zvišale v Litvi, Belgiji ter na Hrvaškem in Nizozemskem. Slovenija je nekoliko pod povprečjem EU, saj indeks enakosti spolov znaša 67,5 točke.
Prvič od uvedbe indeksa enakosti spolov so bile zabeležene nižje ocene na več področjih. Problematična je predvsem nižja ocena na področju udeležbe na trgu dela. Za ženske se namreč povečuje verjetnost, da bodo v delovna razmerja vpeta manj časa, kar bo negativno vplivalo na njihove poklicne in pokojninske možnosti. Prav tako je zaskrbljujoče, da se je manj žensk udeležilo formalnih in neformalnih izobraževanj. Enakost spolov pa se je znižala tudi na področju zdravstvenega stanja in dostopa do zdravstvenih storitev.
Kvote so pomembne, a so le en del doseganja enakosti spolov
Napredek lahko pripisujemo predvsem večji udeležbi žensk pri političnem in gospodarskem odločanju, kar je povezano z uvedbo zakonsko določenih kvot v nekaterih držav članic EU. Ne gre torej zanemariti pomena političnih dogovorov, kot je na primer direktiva za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb, ki sta jo junija 2022 sprejela Evropski parlament in Svet EU.
»Glede naše zavezanosti enakosti spolov moramo ostati neomajni. Po pandemiji, ruski agresiji v Ukrajini in posledični gospodarski krizi morajo regionalne ustanove in države članice EU v svojih proračunskih in političnih ukrepih upoštevati tudi vidik enakosti spolov. Ženske v vsej svoji raznolikosti ne smejo biti prikrajšane. Ključnega pomena je, da vidimo napredek pri naših zakonodajnih predlogih, da bi izboljšali uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih odborih družb, zagotovili preglednost plač ter odpravili nasilje nad ženskami in nasilje v družini. Vse deležnike pozivam, naj si po svojih močeh prizadevajo za enake možnosti, varnost in enakopravnost žensk in moških,« je poudarila Evropska komisarka za enakost Helena Dalli.
Večino neplačanega domačega dela še vedno na plečih žensk
Iz spletne ankete, s katero so preučevali kritične vidike, povezane s časom, porabljenim za neplačano oskrbo, je razvidno, da so se splošne obveznosti oskrbe med pandemijo povečale. Te obveznosti pa niso bile enakomerno porazdeljene, saj so v veliki meri padle na plača žensk, kar je še dodatno povečalo razkorak neenakosti med spoloma. Zgovorni so predvsem podatki, ki kažejo na neenakomerno porazdelitev dela pri negi in varstvu otrok, saj je kar 40 odstotkov žensk in samo 21 odstotkov moških na običajen delovni dan namenilo vsaj štiri ure oskrbi majhnih otrok. Med pandemijo so se prav tako dodatno povečale razlike pri gospodinjskih opravilih, ki jih sicer že od nekdaj večinoma opravljajo ženske. Ugotovitve namreč razkrivajo, da je 20 odstotkov žensk v primerjavi z 12 odstotkov moških opravljalo tovrstna opravila vsaj štiri ure na dan.
