»Zadovoljna sem z medaljo. Dosegla sem jo skorajda tako, kot bi tekmovala doma. Veliko je bilo v zeleno oblečenih naših navijačev, in tudi sicer sem čutila podporo s tribun. Po začetnih višinah, ko sem letvico podirala, sem zadovoljna, da sem se zbrala na 4,70 m, kar je bilo ključno v boju za zmagovalni oder,« je ob uspehu dejala Šutejeva. »Pozna se mi, da sem postala boljša tekmovalka. Pred nekaj leti bi se že predala, tokrat pa sem se borila do konca in nagrada je medalja, tako kot tudi lani na EP na Poljskem,« se je spomnila lanskega Toruna, kjer je bila pred njo le Švicarka Angelica Moser.
Na sprejemu slovenske reprezentance, ki ga je pripravil veleposlanik Damjan Bergant, je Šutejeva izpostavila, da na dvoranskem EP lani še ni bila v ožjem krogu favoritinj. Tokrat je bila prvič v taki vlogi v članski karieri. Tako bo tudi na SP na prostem v Eugenu v ZDA med 15. in 24. julijem ter na EP v Münchnu med 15. in 21. avgustom. Na obeh omenjenih prvenstvih bo v vlogi kandidata za zmagovalni oder tudi metalec diska Kristjan Čeh.
V Beogradu je na 10. mestu troskoka končala Neja Filipič z osebnim rekordom 14,37 m, Agata Zupin, Jerneja Smonkar, Veronika Sadek, Anita Horvat pa so bile tudi 10. med prav toliko štafetami na 4 x 400 m, a s slovenskim rekordom 3:37,08. Na 33. mestu je tek na 60 m ovire končal edini atlet Filip Jakob Demšar (7,79), Maja Pogorevc pa je bila rezerva v štafeti.
Marija Šestak, ki je bila vodja slovenske ekipe na prvenstvu v srbski prestolnici, je na prejšnjem dvoranskem SP leta 2018 v Birminghamu, pred dvema letoma zaradi pandemije novega koronavirusa prvenstva na Kitajskem ni bilo, dobila srebro namesto brona. Leta 2008 je bila v Valencii tretja, a je napredovala, ker so pozneje odkrili, da je bila ena izmed tekmic pozitivna na dopinškem testu.
S tem se je na vrhu seznama uspešnih slovenskih atletinj na dvoranskih SP pridružila Britti Bilač, ki je bila v skoku v višino druga leta 1995 v Barceloni, in Jolandi Čeplak, drugi na 800 m leta 2004 na SP v Budimpešti. Bronasti sta bili še Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1995 v Barceloni in Jamajčanka Merlene Ottey na 60 m leta 2003 v Birminghamu. Tudi slednja je svoje 31. odličje na velikih tekmovanjih, edino za Slovenijo, zaradi dopinga tekmice osvojila naknadno.
Bukovčeva in Čeplakova sta bili tokrat na tribunah beograjske Štark arene, kjer sta stiskali pesti za Šutejevo in druge slovenske reprezentante, tako da je bila s Šestakovo na čelu osemčlanske reprezentance na 18. SP prisotna četverica od šestih dobitnic slovenskim medalj.
Prišel je tudi Gregor Cankar, ki je v skoku v daljino leta 1999 v japonskem Maebashiju osvojil četrto mesto za najboljši slovenski moški dosežek, ki ga je pozneje dvakrat izenačil Matic Osovnikar. Škofjeločan je bil tik za dobitniki medalj v teku na 200 m leta 2003 v Birminghamu in na 60 m leta 2006 v Moskvi.
