V iskanju načinov, kako cestni promet narediti okolju bolj prijazen, se zatekamo skoraj izključno k elektrifikaciji voznega parka. Pri tem, kako ga narediti bolj pretočnega, predvsem v mestih, pa predvsem k pozivom k uporabi javnega potniškega prometa in z zasoljevanjem cen parkiranja. Sredi vsega tega pa je letos vzniknila zanimiva ideja, ki je zaživela 1. junija. Gre za tako imenovano »kodo 125«, po kateri lahko imetniki vozniškega dovoljenja kategorije B (sem spadajo avtomobili in kombiji do največje dovoljene mase 3,5 tone, pa tudi štirikolesa in mopedi, katerih hitrost ne presega 25 km/h) po hitrem postopku pridobijo pravico do vožnje motornih koles kategorije A1. V njo spadajo tista s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov, katerih moč motorja ne presega 11 kilovatov, ter trikolesa, katerih moč motorja ne presega 15 kilovatov. Predpogoj za omenjeni »hitri postopek« je, da ima voznik veljavno vozniško dovoljenje kategorije B najmanj dve leti, nato pa se lahko vpiše v šolo vožnje in pridobi evidenčni karton vožnje, opravi najmanj šest učnih ur praktičnega usposabljanja, za konec pa sledi vpis ustrezne kode v vozniško dovoljenje na upravni enoti.
Povečana uporaba tovrstnih prevoznih sredstev bi torej lahko v mestnih središčih prispevala k večji pretočnosti prometa, manjši gneči in zmanjšanju onesnaževanja, zato je novost zagotovo dobrodošla, prve analize stanja od uvedbe pa kažejo, da so jo ljudje pograbili z odprtimi rokami. V treh mesecih so tako izdali skoraj 2800 vozniških dovoljenj s kodo 125, prodaja teh motociklov pa se je povečala za štirikrat. »Še lani je ta razred motociklov med vsemi predstavljal 17 odstotkov prodaje, letos pa že 40. Pričakujemo, da se bo tak trend nadaljeval,« je ob tem dodal Sergej Petkovšek, Moto Centra As Domžale.
Če je treba, tudi več kot 6 ur
A kljub temu, da so novosti dobrodošle, je k njim seveda treba pristopati odgovorno in preudarno. »Učitelj vožnje mora poskrbeti, da kandidat opravi celoten program, tudi če oceni, da je za to potrebnih več kot šest ur. Minimalno število ur je namreč le izhodišče in ne pravilo. Kandidat pa prav tako ne sme preceni lastnih sposobnosti in mora upoštevati priporočila učitelja, če ta oceni, da je treba opraviti več kot šest ur usposabljanja,« je povedal direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar. Statistični podatki o voznikih s tovrstnim dovoljenjem in tudi natančnejši podatki o njihovi udeleženosti v nesrečah bodo sicer na voljo po daljšem časovnem obdobju, na podlagi prvih splošnih podatkov pa bi se dalo sklepati, da se število vsaj tistih nesreč s hujšimi posledicam letos med motoristi ni in se ne bo povečalo. Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo 27 motoristov in pet mopedistov, letos do konca septembra pa 11 motoristov in en mopedist.
Zadovoljstvo, da je vse skupaj padlo na plodna tla so izrazili tudi pri Avto-moto zvezi Slovenije, pri kateri so bili sicer eni izmed pobudnikov »kode 125«, poudarjajo pa, da je ob vseh prednostih, ki jih uporaba motocikla prinaša, treba zavedati, da pridobljeno v šoli vožnje predstavlja zgolj osnovno znanje. »Ne pozabimo, da je ranljivost motorista v prometu v primerjavi z avtomobilistom bistveno večja – stopnja tveganja za najhujše prometne nesreče je lahko tudi do 100-krat višja,« je opozoril predsednik AMZS Andrej Brglez, ki sicer meni, da je, čeprav se motoristična sezona bliža koncu, jesen najboljši čas, ko se govori o motorjih, da bodo imeli tisti, ki o njem razmišljajo, dovolj časa, da razmislijo o nakupu spomladi.
Še so rezerve
Porast uporabnikov motornih koles so zaznali tudi na Policiji, pri kateri pričakujejo, da bo število še močno zraslo, predvidevajo pa tudi, da se bo motorna kolesa največ uporabljalo v urbanih središčih in na manjših razdaljah ter da bo vse več voznikov motornih koles tudi pozno v jesen oziroma dokler bodo pogoji sprejemljivi. Predstavnik Policije Matjaž Leskovar je ob tem dodal, da policisti opažajo, da velika večina voznikov enoslednih motornih vozil od zaščitne opreme uporablja le čelado. »Priporočamo pa tudi uporabo druge: motoristične jakne, hlače, obutve in rokavic. Krajše razdalje naj ne bodo izgovor za neuporabo opreme,« je povedal in dodal, da po pridobljeni »kodi 125« v Policiji svetujejo, naj se vozniki čim večkrat udeležijo delavnic varne vožnje.
Prav v ta namen so inštruktorji AMZS zasnovali specializiran program za imetnike »kode 125«. Kot je posebej poudaril Vojko Safran, vodja programov varne vožnje za motoriste pri AMZS, med motociklom do 125 ccm in močnejšimi motorji ni velikih razlik. »Ne bi želel, da bi koga zavedlo, da je motocikel do 125 'kubikov' enak 50-kubičnemu skuterju. 125-kubični motocikel namreč z lahkoto preseže hitrost 100 kilometrov na uro. Nekdo, ki prej ni vozil motornega kolesa, pa bo v zgolj šestih urah v šoli vožnje težko usvojil tehnike vožnje motornega kolesa,« je povedal Safran in kot ključno izpostavil, da znanje vožnje motornega kolesa ni dovolj – motorno kolo je treba znati obvladovati, za kar je potreben trening, ki naj se izvaja v varnem okolju centrov varne vožnje.
Seveda pa ima tudi ta novost še nekatere rezerve. Ena izmed idej, ki se že pojavlja, je denimo, da bi tovrstnim motoristom omogočili vožnjo na tako imenovanem »rumenem pasu«, ki je zdaj rezerviran le za avtobuse in taksije. S tem bi se pretočnost zagotovo še povečala.
