Ko bo danes izraelski premier Benjamin Netanjahu prispel na obisk v Nemčijo, ga bodo v Berlinu pričakali podobni prizori kot jih lahko ob koncih tedna videva že deset tednov v Izraelu. Tamkajšnja judovska izseljenska skupnost bo namreč priredila proteste proti pravosodnim reformam, ki se že nahajajo v parlamentarni proceduri in jih namerava desničarko-verska vlada kljub ostremu nasprotovanju civilne družbe in opozorilom tako ZDA kot nekaterih evropskih držav sprejeti.

Zakaj tako močno proti pravosodju?

Protesti proti pravosodnim reformam, s katerimi bi omejili pristojnosti vrhovnega sodišča in omogočili aktualni politični večini v parlamentu, da sodbe vrhovnega sodišča odpravi s sprejetjem nove zakonodaje, se v minulih tednih stopnjujejo. Na ulice izraelskih mest vsako soboto prihaja vse več ljudi, širi pa se tudi krog nasprotnikov posegov v pravosodje. Protestira civilna družba in leve politične stranke z vodjem opozicije Jairjem Lapidom na čelu. Tudi rezervisti v izraelski vojski se pridružujejo protestom in vse pogosteje napovedujejo, da ne nameravajo več sodelovati na vajah izraelske vojske, dokler ne bodo umaknjene pravosodne reforme. Vrednost izraelskega šekla je samo v februarju upadla za šest odstotkov.

»Netanjahu je bil že premier poprej. Toda ta njegova šesta vlada je precej drugačna od njegovih prejšnjih in je veliko bolj desna zaradi več razlogov. V njej sedi veliko več ministrov iz skrajnih desničarskih strank, ki so odkriti rasisti. Te stranke bi rade implementirale zelo agresivno politiko do Palestincev, drugih manjšinskih skupin in levo usmerjenih izraelskih Judov,« je za Dnevnik dejal Adam Keller, eden od ustanoviteljev najstarejše izraelske mirovniške civilnodružbene skupine Gush Shalom (Mir sedaj). Keller pojasnjuje, da želi vlada »nevtralizirati vrhovno sodišče«, ker bi to lahko poskušalo preprečiti uveljavitev takšnih politik. Prav tako pa Netanjahu do celotnega sodnega sistema po njegovi oceni goji osebno sovraštvo, ker je obtožen zaradi korupcije, ki jo zanika, in bi lahko pristal v zaporu.

Predsednikova opozorila

Opozorila izraelskega predsednika Isaaca Herzoga že dolgo niso več diplomatska. Zaskrbljen je, da nova vlada izraelska ruši občutek skupne pripadnosti Izraelcev ter spodkopava načela, zapisana v deklaraciji o neodvisnosti. Čeprav se predsednik še naprej dobiva z vsemi političnimi strankami, da bi našli pot iz vse večje paralize države, pa svari, da se Izrael premika k ustavni in družbeni krizi. Sočasno z načrtovano reformo, del vlade vse ostreje nastopa proti Palestincem. Nedavni nasilni izgredi izraelskih naseljencev v majhnem palestinskem kraju Huwara na Zahodnem bregu, kjer je kopica naseljencev ustrahovala celo mesto ter kasnejši pozivi ministra finančnega ministra Bezalela Smotricha, da bi bilo treba Huwaro zbrisati z obličja ozemlja, so pokazatelj takšnega stopnjujočega se rasističnega odnosa nove vlade do Palestincev.

Netanjahu z reformami ne namerava odnehati. Pravi, da so protesti namenjeni strmoglavljenju vlade, volivci, ki so izvolili to vlado, pa so dobro vedeli, kaj načrtuje. »Drži, da so Netanjahu in drugi na desnici napovedovali svoj namen nevtralizacije vrhovnega sodišča, še posebej sedanji pravosodni minister Jair Levin, ki je že pred leti oblikoval te zakone, ki se sprejemajo zdaj. To je zanj ideologija. A to še ne pomeni, da jim bodo ljudje na levici dovolili, da jih uresničijo,« pravi Keller. Razlaga tudi, da sedaj v Izraelu prihaja predvsem do različnih razumevanj, kaj je demokracija. Po ideologiji Levina, ki jo po besedah Kellerja, podpira tudi celotna vlada, je demokracija vladanje na volitvah zmagovite večine do naslednjih volitev, ne glede na to, kaj v tem mandatu storijo. Nasprotujoči tabor tega ne sprejema: »Verjamemo, da je vladanje večine pomemben element demokracije, a le eden. Zaščita pravic manjšin – etničnih, verskih, političnih oziroma katerih koli – je prav tako pomemben element demokracije. In zato potrebujemo močno vrhovno sodišče.«