Za Steva se je ta dan začel kot večina drugih. Zjutraj je zapustil svoj dom na obrobju Nairobija in odšel na polje po svoje živali. »Nisem jih mogel videti,« se spominja. »Iskal sem ves dan, vso noč in naslednji dan.« Tri dni pozneje ga je poklical prijatelj in mu povedal, da je našel okostja živali. »Bili so pobiti, zaklani in brez kože.«
Osli kot kolateralna škoda
V predelih, kjer je populacija teh delovnih živalih velika, so kraje oslov pogoste. Steve in njegovi osli so kolateralna škoda v kontroverzni svetovni trgovini z oslovsko kožo, ki poteka na tisoče milj vstran od polja v Keniji. Na Kitajskem je povpraševanje po tradicionalnem zdravilnem sredstvu, narejenem iz želatine, ki jo vsebuje oslovska koža, vse večje. Sredstvo se imenuje ejiao. Ljudje verjamejo, da njegove sestavine krepijo zdravje in ohranjajo mladost. Oslovsko kožo kuhajo, da se izloči želatina, ki jo nato spremenijo v prah in prodajajo v tabletah, ali pa jo kot tekočino dodajajo v hrano. Borci proti tej trgovini pravijo, da so ljudje, kot je Steve – in osli, od katerih so odvisni – žrtve nevzdržnega povpraševanja po tradicionalni sestavini ejiao. V novem poročilu organizacija Donkey Sanctuary, ki se od leta 2017 bori proti taki trgovini, ocenjuje, da vsako leto pobijejo vsaj 5,9 milijona oslov. Prav tako so prepričani, da povpraševanje narašča.
V Afriki, kjer živita približno dve tretjini od 53 milijonov oslov na svetu, veljajo različni predpisi. Izvoz oslovskih kož je v nekaterih državah zakonit, v drugih ne. Toda veliko povpraševanje in visoke cene kož spodbujajo krajo oslov. Organizacija Donkey Sanctuary je med drugim odkrila, da se živali prevažajo čez mednarodne meje, da bi prispele na lokacije, kjer je trgovina zakonita. Vendar bi lahko kmalu prišlo do preobrata, saj so vlade vseh afriških držav in vlada Brazilije pripravljene prepovedati zakol in izvoz oslov kot odgovor na krčenje populacije teh živali. Solomon Onyango, ki dela za Donkey Sanctuary in ima sedež v Nairobiju, pravi: »Ocenjujemo, da je bila med letoma 2016 in 2019 približno polovica kenijskih oslov zaklanih za oskrbo trgovine s kožami.« To so iste živali, ki prenašajo ljudi, blago, vodo in hrano. So hrbtenica revnih, podeželskih skupnosti.
Strah, da se populacija oslov zmanjšuje
»Večina ljudi v moji skupnosti je malih kmetov in za prodajo svojih dobrin uporabljajo osle,« pripoveduje Steve. Denar od prodaje vode je prihranil za plačilo šolnine za študij medicine. Faith Burden, ki je glavna veterinarka v Donkey Sanctuary, pojasni, da so to močne, prilagodljive živali. »Osel bo morda vzdržal tudi 24 ur brez pitja in se lahko zelo hitro ter brez težav rehidrira.« Vendar se osli ne parijo zlahka ali hitro. Zato se aktivisti bojijo, da se bo populacija oslov še naprej zmanjševala, če se trgovina ne bo omejila. Posledično bo še več najrevnejših ljudi prikrajšano za rešilno bilko in spremljevalca. Ženske in dekleta nosijo glavno breme izgube, ko je žival odvzeta. »Ko osla ni več, njihovo vlogo v bistvu prevzamejo ženske,« pove veterinarka. In v tem je kruta ironija, saj se ejiao prodaja predvsem premožnejšim Kitajkam.
