Takšno kritično razmišljanje ne preseneča, glede na razmere v svetu, pa tudi glede na vse daljši seznam groženj gospodarski rasti, kjer na samem vrhu pričakovano prevladujejo rekordna stopnja inflacije, makroekonomska nestabilnost in geopolitični konflikti. Nismo si še oddahnili od pandemije koronavirusa, že nas je v začetku leta 2022 šokirala za mnoge nepričakovana vojna v Ukrajini. Izvršni direktorji se zavedajo vedno daljšega seznama groženj poslovanju njihovih podjetij. Skoraj polovica (49 odstotkov) slovenskih direktorjev – v globalnem merilu je takšnih za 10 odstotkov manj – je prepričana, da njihovo podjetje čez 10 let ne bo več ekonomsko uspešno, če se ne bo preobrazilo že danes. Anketirani izvršni direktorji – v raziskavi jih je sodelovalo kar 4410 iz 105 držav, med njimi 50 iz Slovenije – menijo, da bodo na prihodke podjetja, ki ga vodijo, najbolj vplivale spremenjene navade potrošnikov (56 odstotkov), slovenske direktorje pa najbolj skrbi pomanjkanje delovne sile oziroma ustreznih delovnih veščin; to skrb sta izpostavili skoraj dve tretjini anketiranih slovenskih direktorjev (62 odstotkov). V PwC menijo, da v ozadju teh številk stoji zavedanje voditeljev, da živimo v izjemnih časih, ki jih zaznamuje pet velikih dejavnikov oziroma »megatrendov«. To so podnebne spremembe, tehnološke motnje, demografski premiki, geopolitične spremembe v podobi vedno bolj porušenega svetovnega reda in ravnovesja, kot smo ga poznali po drugi svetovni vojni, ter socialna nestabilnost, so poudarili na predstavitvi rezultatov, ki je potekala včeraj v Ljubljani.
Varčevati – da, odpuščati – ne!
Večina direktorjev pričakuje, da bo stopnja zaposlenosti v njihovih podjetjih ostala približno enaka. Podatki iz raziskave namreč kažejo, da izvršni direktorji ne želijo odpuščanj. To je gotovo posledica množičnih odpovedi (angl. great resignation), ki so sledile pandemiji koronavirusa, in potem bitke za talente ter usposobljeno in visoko motivirano delovno silo. Zdi se, da so direktorji v večini prepričani, da so se zaposleni vedno manj pripravljeni žrtvovati za službo in da se bodo podobno visoke stopnje odliva nadaljevale tudi v prihodnosti, ko se bo, sodeč po bojaznih direktorjev, trend odpovedi oziroma odhoda zaposlenih le še krepil. Dobra polovica slovenskih direktorjev (53 odstotkov) meni, da bo stopnja zaposlenosti v njihovih podjetjih oziroma organizacijah ostala približno na enaki ravni, 22 odstotkov jih meni, da se bo odliv delavcev povečal, 19 odstotkov pa, da se bo zmanjšal. Trg dela se sooča s tektonskimi spremembami. Priča smo rekordno nizki stopnji brezposelnosti, a hkrati povečanemu povpraševanju po delovni sili.
Tuji kadri – slepa pega
Demografske projekcije niso spodbudne. Normativna ureditev, ki otežuje pridobivanje kadrov iz tujine, je slepa pega našega sistema. Povečana uporaba umetne inteligence zahteva prehod z osnovnih kognitivnih sposobnosti zaposlenih na tehnološke in socialne veščine. Ob vsem tem se zaznava še trend množičnih odpovedi, ki je posledica pospešenega osredotočanja na zdravje zaposlenih po pandemiji ter premika v miselnosti in definiciji prioritet mlajših generacij. Naučili smo se, da krize prinašajo nove izkušnje in povzročajo spremembe v vrednostnih sistemih. »Ravno zato so delodajalci vse bolj usmerjeni v ohranitev ključnih, dobrih kadrov. Na trgu dela štejeta fleksibilnost in hitro odzivanje na spremembe, delodajalci se morajo odmakniti od dolgotrajnih procesov kadrovskega načrtovanja in postati agilnejši pri zmanjševanju razkoraka med pričakovanji zaposlenih in delodajalcev,« pojasnjuje mag. Sanja Savič, direktorica pravnega oddelka PwC v Sloveniji.
