Sliši se le glas tistih, ki govorijo in razmišljajo kot vojaki, za katere obstaja le »vojaški« način reševanja problemov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nekdanja nemška ministrica za obrambo, zdravnica, ne razmišlja kot družboslovec, humanist, zgodovinar ... Družboslovci, ki razumejo, kako nastajajo socialni in ekonomski problemi v družbi, drugače razmišljajo, ko gre za reševanje problemov družbe, pa tudi učijo se iz zgodovine, kako se krize ne rešujejo. V Evropi smo v preteklosti že z vojaškimi prijemi »reševali« družbene in ekonomske krize, najprej znotraj države, potem pa s pohodom denimo nacizma in fašizma čez meje države, v kateri so se ti rodili.
Senatorji v ZDA opravičujejo podporo vojni s tem, da se bo denar, namenjen Ukrajini, vrnil v ZDA, saj se odpirajo nova delovna mesta v vojaški industriji, nakup rodovitne zemlje v Ukrajini in obnova Ukrajine je dobra investicija, torej vojna je potrebna zaradi ekonomskih koristi, ki jih prinaša. Od evropskih politikov pa slišimo obratno: treba bo nameniti več denarja za orožje, kar pomeni manj denarja za socialo, zdravstvo, manj denarja za materialne koristi ljudi, torej zaradi vojne se navadite na slabše ekonomske pogoje, v katerih boste živeli. Naša zunanja ministrica nam je hitela povedati, da smo v vojni, premier pa, da smo Ukrajinci, Kozaki; torej računajte na to, kar prinaša vojna, nič dobrega.
Če izločimo propagando na obeh straneh, lažje vidimo, komu ta vojna prinaša koristi in komu le gorje. Vojna se dogaja na evropskih tleh in razen tiste manjšine, ki jim bosta vojna in povečana proizvodnja orožja prinesla materialne koristi, pa populistov, ki jim poslabšanje materialnih razmer za večino prebivalstva prinaša dodatne glasove, bo večina Evropejcev slej ko prej ugotovila, da drži pregovor, da je vsak mir boljši od vojne.
Majda Koren, Ljubljana