Do hiše, ki sta jo s Sergejo postavila sredi gosto poseljenega naselja v središču Vranskega že leta 2008, nas sogovornik pospremi s svojim električnim vozilom tesla. »Teslo sem kupil pred enim letom in lahko rečem, da sem z njo izjemno zadovoljen, saj povsem zadošča mojim potrebam. Po avtocesti lahko z njo brez polnjenja prevozim 450 kilometrov, že nekajkrat sem se peljal z njo tudi do Dunaja, pa še nikoli nisem imel nobenih težav. Tesla ima v upravljanju polnilnice za hitro polnjenje supercharger, ki so povsod, zato s polnjenjem ni nikakršnih težav,« pove. Seveda pa ima polnilnico tudi doma, ob hiši, kjer takoj opazimo tudi toplotno črpalko, na strehi pa je že osem let nameščena tudi samooskrbna sončna elektrarna. »To je investicija, ki se absolutno izplača. A ljudje pogosto razmišljajo napačno in gledajo na toplotno črpalko in električne panele kot na strošek. Do sprememb oziroma novosti, ki se pojavijo na trgu, imamo dostikrat odpor oziroma smo do njih zadržani. A neupravičeno in to miselnost bo gotovo treba spremeniti,« nadaljuje Denis Oštir pred hišo, v kateri je tudi že kar nekaj pametnih naprav, ki so varčne in je z njimi mogoče prihraniti tako pri porabi elektrike kot tudi vode. »Midva sva se za postavitev sončne elektrarne odločila hkrati z nakupom toplotne črpalke pred osmimi leti. Čez dve leti bova investicijo torej že odplačala. Res pa je, da sem leta 2016 za to dobil zelo ugodno posojilo Eko sklada pa tudi subvencijo. Ko sva delala izračun, sva ugotovila, da bo mesečni strošek znašal okoli 138 evrov, to pa je toliko, kot bi znašal kredit,« pravi. In doda, da razlog za nakup ni bila zgolj in samo ekologija, temveč ekologija in ekonomija hkrati.
Zalogovnik bo naslednja investicija
»Na Vranskem imamo še danes daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, ki je v nekem trenutku postalo izjemno drago. Takrat sva se s soprogo odločila za prehod na toplotno črpalko in elektrarno, izračun pa nama je pokazal, da je to smiselno. Res pa sva lahko takrat namestila samooskrbno sončno elektrarno z največ 11 kW moči, zato jo bova nadgradila, da bo imela 15 kW. Ker pa je treba za to dobiti novo soglasje in postaviti dodatne module, bom še malo počakal. Preveriti namreč moram, kako bo s subvencijo, ali jo bo mogoče dobiti tudi za zalogovnik, ki je naslednja investicija, ki bo omogočala pobiranje presežka elektrike pa tudi hitrejše polnjenje avtomobila. Trenutno subvencije samo za zalogovnike ni. Dobi se jo samo za elektrarno ali za elektrarno z zalogovnikom, ne pa tudi samo za zalogovnik,« razloži. Sicer pa njegova samooskrbna elektrarna vso elektriko oddaja v omrežje, iz omrežja pa jo tudi jemlje. »Konec leta sledi obračun, koliko si dal, koliko prejel in koliko plačal. Slabost samooskrbne je le v tem, da če bi imel preveč dimenzionirano elektrarno in bi dajali v omrežje 15 kW, porabili pa bi jih le 12, bi ta razlika šla v nič, razlike ne bi plačal nihče. Zato je dobro preračunati, kolikšna bi bila poraba, in se odločati o moči v skladu s tem. Zagotovo pa našo družino strošek ogrevanja, elektrike in obrok za elektrarno staneta manj, kot bi nas stala samo ogrevanje in elektrika,« še razloži Oštir. Ob tem spomni na še en vidik sončnih elektrarn. »Ljudje mislijo, da če imaš enkrat elektrarno, položnic za elektriko ni več. A to ni res, saj je še vedno treba plačevati priključno moč in druge pristojbine. Je pa praviloma dobro vzeti večjo priključno moč. Mi imamo 22 kW priklop, ki je že skoraj industrijski, strošek pa je na mesečni ravni zato tudi nekoliko višji. A prav to bi lahko rešili z zalogovnikom, če bi ga že imeli,« nam še razloži. Prizna pa, da je treba imeti za takšne investicijske odločitve tudi nekaj korajže. Ob tem spomni, da tudi pri nakupu električnih vozil, ki so res nekoliko dražja, ljudje ne pomislimo, da drugih stroškov vzdrževanja potem ni. Električni avto namreč ne potrebuje nobenega servisa, ni menjave olja, ni obrabe, ne polnjenja z naftnimi derivati. In ko pomisliš, da vseh omenjenih stroškov ni, cena 50.000 evrov, kolikor stanejo, ni več pretirana. »Res pa so trenutno še problem polnilnice, zlasti v blokovskih naseljih,« pravi Oštir, ki je s soprogo že zamenjal tudi nekaj drugih naprav v hiši, ne pa še vseh.
Najbolje je zamenjati vse naprave hkrati
»Imava pametni sušilni, pralni ter pomivalni stroj, ne pa tudi pečice. Čaka naju tudi še zamenjava zamrzovalne skrinje in hladilnika,« pove. In razloži, da pametni pralni stroj sam opozori, kdaj mu bo zmanjkalo pralnega praška, pa tudi, kdaj je elektrika cenejša. Njihov pomivalni stroj za 16 pogrinjkov porabi le devet litrov vode, elektrike pa skoraj nič. Prav tako pralni stroj v najdaljšem programu porabi le 45 litrov vode, medtem ko so je starejši modeli porabili tudi 200. Oštir pa ljudem tudi svetuje, da je najbolje, ko se odločijo za zamenjavo naprav, da zamenjajo vse hkrati.
Vprašamo ga, ali so se nanj obračali ljudje v naselju, kjer živi, ker vedo, da ima izkušnje s toplotno črpalko, sončno elektrarno in električnim vozilom. »Seveda,« pravi Oštir, »pred štirimi leti, ko sta se elektrika in ogrevanje zelo podražila, so mnogi prišli do naju, ker jih je zanimalo, ali se izplača investirati v toplotno črpalko in elektrarno. Res pa je ljudem prihranek pri toplotnih črpalkah še najbolj logičen. Morda bi sam, če bi se še enkrat odločal, izbral geotermalno, ker je še nekoliko bolj učinkovita od te, ki jo imam.«
Kako napredni smo v Sloveniji glede pametnih naprav? »Smo na kar dobri poti, Kitajci pa so seveda daleč pred vsemi. Pri njih skoraj ne prodajo več nobene pametne naprave, ki ni povezana v sistem, da lahko spremljajo, kdaj je cena elektrike najnižja. Električno mobilnost pa so že sploh povsem usvojili. V Pekingu, denimo, vozijo le še električni avtobusi in taksiji, skuterji na bencinski motor so prepovedani. Res pa je, da še imajo tudi umazano industrijo, še vedno pridobivajo elektriko tudi iz termoelektrarn. A na mikroravni so na Kitajskem naredili velik korak naprej,« opisuje Denis Oštir, ki meni tudi, da bo v prihodnosti v naših domovih več naprav, ki ne bodo več v naši lasti, temveč jih bomo zgolj upravljali. In plačali toliko denimo pranj s pralnim strojem, kot jih bo dejansko opravljenih. Sledili bomo krožni ekonomiji, saj je treba nekaj narediti tudi na področju zmanjšanja velikih količin odpadkov.
