Pretresljivi prizori, kriki na pomoč, zvoki siren in nepopisna naglica so zaznamovali minulo sobotno jutro, ki ga je okoli desete ure zapečatila huda nesreča na območju železniške postaje v Kranju. Voznik avtobusa je med vožnjo navzdol po Gaštejskem klancu izgubil nadzor nad vozilom. To je prebilo varovalno ograjo na mostu čez železniško progo in padlo na železniške tire v trenutku, ko je mimo peljal kombinirani potniški vlak. Silovito trčenje je za seboj pustilo več smrtnih žrtev ter poškodovanih potnikov v avtobusu, vagonu in na železniški postaji, zaradi suma, da je nekaj ljudi zaradi stresa zapustilo mesto nesreče, je v okolici železniške postaje in težko dostopnega dela struge reke Save stekla obsežna iskalna akcija, tudi s pomočjo helikopterja Slovenske vojske.
»Na srečo gre za skrbno načrtovane prizore na reševalni vaji, pri kateri sodeluje več kot 300 pripadnikov vseh struktur zaščite, reševanja in pomoči. Preverili in okrepili bomo usposobljenost za ukrepanje ob nesreči na železnici vseh nosilcev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v gorenjski regiji,« je sobotno dogajanje pojasnil vodja dvodnevne vaje in direktor Gasilsko reševalno službe Kranj Tomaž Vilfan.
Spomnil je, da so večjo vajo množične nesreče izvedli tudi leta 2008 na železniškem mostu v Struževem, leta 2013 pa je bila velik opomnik intervencija ob požaru na potniškem vlaku, ko so morali gasilci čakati kar nekaj časa, da se je vozna mreža ozemljila.
Na pomoč, pomagajte mi, umrla bom!
Petkovemu teoretičnemu delu s predavanji je v soboto sledila praktična vaja celovitega preverjanja pripravljenosti na nesrečo in reševanje. Na vadbenih aktivnostih na več deloviščih kranjske železniške postaje so sodelovali številne gasilske, policijske in reševalne enote, skupine Slovenskih železnic, gorski reševalci, potapljači, jamarji, vodniki reševalnih psov, medobčinsko redarstvo, Center za socialno delo Gorenjske in druge enote civilne zaščite. Njihovo delo so skrbno usmerjali in opazovali inštruktorji posameznih enot, vsak njihov korak so budno spremljali tudi ocenjevalci.
Psihoterapevt Zdravko Lavrič je v vlogi ocenjevalca koordiniral delo skupine za prvo psihosocialno pomoč, ki deluje v okviru Slovenskih železnic. »V primeru izrednega dogodka gre vsaj en član naše štiridesetčlanske družine na kraj dogodka, kjer nudi udeležencem nesreče psihosocialno pomoč. Običajno so to strojevodje, ki so v šoku zaradi trka z osebnim avtomobilom, povoženja, samomora ali kakšnega drugega incidenta, ki ga skušamo skupaj predelati z razbremenilnim pogovorom,« je pojasnil Lavrič in dodal, da se nesreče na železnicah dogajajo tedensko.
»S travmami se je treba soočiti, sicer se prenašajo naprej. Človek, ki dobi psihosocialno pomoč v 5, 6 urah, dokler ne odide s kraja nesreče, običajno nima večjih posledic,« je še poudaril sogovornik.
Posebno, tudi zelo vznemirljivo nalogo na vaji so imeli markiranti. Natalija Mozetič iz okolice Nove Gorice je sodelovala v vlogi ponesrečenke. Ukleščena v avtomobilu je nekaj časa potrpežljivo, potem pa z glasnimi kriki na pomoč čakala na posredovanje gasilcev. »Rada se udeležim tovrstnih reševalnih vaj, saj tako pridobim veliko znanja in vidim, kako deluje oziroma ne deluje sistem. Vselej je prisotnega precej adrenalina,« je povedala Mozetičeva, sicer zaposlena v zdravstvu.
Za več varnosti ob morebitni železniški nesreči
Inštruktor Urban Mesec je skrbel za koordinacijo in usmerjanje sedmih medicinskih ekip. »V zdravstvu smo v zadnjih letih ves čas v množični nesreči, ker smo kadrovsko podhranjeni. Ves čas imamo več pacientov, kot jih lahko obravnavamo naenkrat, zato smo primorani izvajati triažo,« je bil jasen Mesec. Poudaril je pomembnost reševalnih vaj, saj ljudje ne moremo biti nikoli zares pripravljeni na čas nesreče ali terorističnega napada, lahko pa smo pripravljeni na to, kako bomo čim bolje izpeljali organizacijo pomoči, ki je zapisana v smernicah, ki veljajo za reševanje ob množičnih nesrečah.
Udeleženci vaje so v praksi preverili tudi uporabo ozemljitvenih palic, s pomočjo katerih se bo v prihodnje v primeru intervencije gasilskih enot izključilo vozno omrežje na elektrificiranih daljinsko vodenih progah in nezasedenih postajah, kar bo omogočilo učinkovito ukrepanje v primeru izrednih dogodkov na železniških tirih, obenem pa varne pogoje za izvajanje aktivnosti reševanja in gašenja požarov. Tovrstni protokol med Slovenskimi železnicami ter Gasilsko reševalno službo Kranj in Jesenice bo v praksi zaživel sredi novembra, ko bosta kranjska in jeseniška poklicna gasilska enota prejeli ozemljitvene palice v uporabo.
