Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v torek razpravljali o novi strategiji za širitev EU, danes pa sprejeli priporočilo o strategiji s 502 glasovoma za, 75 glasovi proti in 61 vzdržanimi. Ob začetku razprave je poslanke in poslance nagovoril poročevalec, hrvaški evroposlanec Tonino Picula.
Dejal je, da je ruska agresija nad Ukrajino drastično spremenila politično situacijo v EU, zaradi česar je po njegovih besedah potreben nov zagon pri procesu širitve unije, okrepljena širitvena politika pa ostaja najmočnejše geopolitično orodje v rokah EU.
EU je sicer v pristopnih pogajanjih s Črno goro, Srbijo, Severno Makedonijo in Albanijo, pogajanja s Turčijo so zamrznjena, Bosna in Hercegovina ter Kosovo pa sta potencialni kandidatki. Parlament je pozdravil pogojno priporočilo Komisije za podelitev statusa države kandidatke BiH ter pozval Evropski svet k ukrepanju.
V razpravi je sodeloval tudi slovenski evroposlanec Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Postavil je vprašanje o cilju širitve – ali je ta zgolj orodje za geopolitično odvračanje svetovnih sil, kot sta Kitajska in Rusija, ali je dejanski cilj širitve krepitev stabilnosti in demokracije v Evropi.
Dodal je, da odgovor na to vprašanje v institucijah EU žal ni enoten, in poudaril, da je proces širitve postal »odzivanje na aktualno dogajanje v Evropi, kjer nekatere države postajajo kandidatke brez pogojev, drugim državam pa postavljamo skoraj nedosegljive pogoje,« pri čemer je izpostavil prav BiH.
Priporočilo obravnava tudi pristopna pogajanja s Srbijo. Poslanci menijo, da bi morala pogajanja z Beogradom napredovati le v primeru, če Srbija podpre sankcije EU proti Rusiji in doseže znaten napredek pri reformah, povezanih z EU.
Sicer pa so države članice EU pozvali, naj izpolnijo zaveze do držav Zahodnega Balkana in držav Vzhodnega partnerstva. Dodali so, da bi morali spremeniti postopek pristopanja in sprejeti nove članice s kvalificirano večino namesto soglasja.
V priporočilu je navedeno še, da bi EU morala sankcionirati države kandidatke v primeru stagnacije pri procesu reform, in jih nagraditi, ko dosežejo napredek. Poslanci so zahtevali tudi jasne časovne roke za zaključek pogajanj z državami pristopnicami in vztrajajo, da se morajo ta končati najpozneje do leta 2030.
