Nogometni klub Domžale praznuje častitljiv jubilej. Kot je ugotovil avtor knjige Stoletje nogometa v Domžalah Matjaž Brojan, so klub ustanovili leta 1920, takrat se je imenoval SK Disk. V sto letih so se v tem času v klubu zvrstili številni ljudje. Prav njim je Brojan, sicer dolgoletni novinar RTV Slovenija v pokoju, posvetil knjigo. Tudi svojemu očetu, ki je bil prvi tajnik kluba po drugi svetovni vojni. »Očitno je, kakšne velike stopinje so se izmenjavale v klubu. Ti ljudje so imeli klub radi. Knjigo sem napisal iz spoštovanja do njih. In z namenom, da se njihova dejanja ohranijo, predvsem pa naj bo to iztočnica mladim, da bodo prepoznali svoje vzornike,« pravi Matjaž Brojan, ki je med raziskovanjem zgodovine kluba odkril, da ta ni bil ustanovljen leta 1921, kot je veljalo doslej, ampak leto prej.
Prva žoga je prišla iz Prage
Začetki so bili podobni kot pri nekaterih drugih slovenskih nogometnih klubih. Najbolj priljubljena športna igra na svetu je v Domžale namreč pot našla s Češkega. »Stanko Skok, sin župana Antona Skoka, je s študija v Pragi prinesel prvo žogo, ki pomeni simbolni začetek nogometa v Domžalah, medtem ko so klub ustanovili 7. novembra 1920.« O tem govorita dva dokumenta, ki ju je našel. Prve tekme so Domžalčani odigrali v letu 1921. Desetletje po tem sta iz enega kluba nastala dva, je pojasnil – klerikalni Disk in liberalni SK Domžale, ki sta imela tekme na istem igrišču. Razdvojenost je trajala le sedem let, kajti leta 1938 sta spet začela delovati skupaj. »Takrat so imele Domžale 2200 prebivalcev, na tekmah pa se je zbiralo 2000 ljudi. Tekmovanje ni bilo le športno, ampak tudi politično, a kluba nista bila sovražnika, temveč le tekmeca. Leta 1933 sta na primer oblikovala skupno ekipo, ko je v Domžalah gostoval klub iz Avstrije,« je razložil Brojan.
Med drugim je opisal tudi, kako se je razvijala nogometna infrastruktura, vse od takrat, ko so na ramenih nosili lesene gole in jih postavili na travnik, do današnjega stadiona ob Kamniški Bistrici z razsvetljavo in pomožnimi igrišči. Najprej so nogomet igrali pri pokopališču v Hudljah, potem na obrežju Kamniške Bistrice, prvo uradno igrišče s predpisanimi dimenzijami pa so uredili na mestu, kjer danes stoji zdravstveni dom. Kasneje so igrali na zemljišču v bližini gostilne Keber, leta 1948 pa so nogometaši prišli na današnjo lokacijo, kjer se je vzporedno z razvojem tekmovalnega nogometa v zadnjih dveh desetletjih hitro razvijala tudi infrastruktura.
Prehod v profesionalizem
Brojan, ki je bil tudi sam nogometaš, je razložil, da so nogomet v Domžalah vse do osemdesetih let igrali v nižjih ligah in na amaterski, zanesenjaški, prostovoljni osnovi. A zato nogometaši niso bili nič manj strastni. Po okoliških vaseh so bili številni klubi – na Viru, Dobu, v Ihanu, Mengšu, Duplici, Kamniku… –, tekme pa so bili pravi derbiji, ko je šlo velikokrat na nož, privabile pa so tudi precej gledalcev. Brojan je razložil, da v sedemdesetih letih Domžale v tej konkurenci niso bile med najuspešnejšimi, potem pa se je kmalu začel dolgoletni in strm vzpon.
Prelomna je bila sezona 1984/1985, ko je trener Dimitrije Srbu s svojo ekipo Domžalčane popeljal v prvo slovensko ligo. »Od takrat je šlo le še navzgor. Klub je rasel, kot je rasel kraj, nosilec te nogometne rasti pa je bil Toni Hribar,« je povedal in razložil, da je bil Hribar skoraj vse življenje povezan s klubom, bil je tako igralec kot predsednik. Potem ko je Hribar leta 1999 preminil, je na čelo kluba prišel Stane Oražem. Nadaljevala se je bliskovita pot v profesionalizem, na vrh slovenskega nogometa v letih 2007 in 2008 ter na mednarodno prizorišče, kjer so Domžalčani dosegli nekaj zmag proti slovitim tekmecem.
