»Pri nas se dekleta poročijo najkasneje s 15 leti. Jaz jih imam 18. Sem že prestara,« se nasmeje Maria in nadaljuje: »Seveda razmišljam o družini, o tem, da bi imela otroke, vendar ne pred 25. letom.« Prav zaradi babice se je po končani osnovni šoli vpisala na srednjo šolo v mestu Soroca. »Bilo me je strah, jokala sem, ker sem se bala, da me ne bodo sprejeli, saj sem bila edina Rominja v razredu. A to so bila najlepša leta mojega življenja. Počutim se svobodno, tu v šoli lahko odložim masko, ki mi jo je nadelo tradicionalno okolje v romski skupnosti, tu lahko delam, kar želim, govorim o čemerkoli in se učim.«
Njena profesorica Svetlana Lozinskaja je povedala, da je bila Maria ena najboljših dijakinj, njeni najljubši predmeti pa so bili matematika, zgodovina in jeziki. Ko je prišla prvič v šolo, je govorila le romščino, potem pa se je naučila ruščino in romunščino, uči se francoščino in angleščino. Maria je že kot dijakinja prepričevala romske dečke in deklice, naj se šolajo. »Šolanje želim nadaljevati in postati odvetnica, da bi se borila za pravice Romov. Predvsem pa se Romi morajo učiti, saj prav dolgo ne bodo več mogli živeti le z ilegalno trgovino.«
