Nafta gor, zlato dol

Ameriška vlada se je preko vikenda v zadnjem trenutku izognila zaprtju, potem ko so se demokrati in republikanci dogovorili za podaljšanje financiranja do 17. novembra. V preteklem tednu je bil od ekonomskih podatkov v sredo v ZDA objavljen septembrski indeks zaupanja potrošnikov, ki je bil s 103 točkami slabši od pričakovanih 105,5 točk in slabši od avgustovskih 108,7 točk. V petek je bil objavljen kazalnik PCE deflator, ki je Fedov priljubljen kazalnik za merjenje inflacije in ni postregel s presenečenji. Kazalnik je za avgust na letni ravni znašal 3,5 %. Temeljni PCE deflator, ki ne upošteva cen hrane in energije pa je znašal 3,9 % na letni ravni. Obe vrednosti sta bili v skladu s pričakovanji. Obrestne mere so tudi v prejšnjem tednu nadaljevale z rastjo. Niz rasti obrestnih mer traja že zadnjih pet mesecev. Donosnost 10 letne ameriške državne obveznice je najvišje po letu 2007 in je v petek znašala 4,57 %, medtem ko je teden poprej znašala 4,44 %. Ameriški dolar je v preteklem tednu dosegel najvišjo letošnjo vrednost proti evru. Tečaj EUR/USD je v petek znašal 1,057. Na najvišjih letošnjih nivojih vztraja tudi cena nafte. Po letošnjih znižanjih proizvodnje nafte s strani Opeca in Rusije se večajo skrbi o zadostnosti ponudbe. V preteklem tednu so podatki pokazali, da so zaloge surove nafte v Cushingu, Oklahoma v ZDA ponovno upadle in so znašale 22 milijonov sodov, kar je zelo blizu operativnega minimuma. Še konec junija so bile zaloge s 43 milijoni sodov na dvoletnem vrhu. Sod nafte brent je bil tako v petek vreden cca. 95 dolarjev in se je v zadnjih treh mesecih podražil za več kot 30 %. Na drugi strani so v prejšnjem tednu ob rasti obrestnih mer in pričakovanju, da bodo te na višjih nivojih dalj časa, na vrednosti precej izgubile plemenite kovine, ki so v korekciji že od meseca maja. Cena zlata se je pretekli teden znižala za 4 % in padla pod 1850 dolarjev za unčo. Vrednost zlata je od maja izgubila več kot 10 %.