Država je z zakonom o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva domovom del stroškov subvencionirala iz proračuna, dvig oskrbnin pa omejila na največ 4,5 odstotka. Ker je ukrep veljal le do konca junija, so na ministrstvu želeli podaljšati možnost za proračunsko sofinanciranje dela stroškov. A ker v medresorskem usklajevanju ni bilo mogoče doseči soglasja o predlogu, ga niso poslali v vladno obravnavo.
Da bi preprečili dvig cen storitev v domovih, so do konca leta sicer zagotovljena proračunska sredstva za kritje višjih stroškov dela zaradi dogovorov s sindikati, sklenjenih konec leta 2021, in sredstva za dodatne kadre, ki jih zavodi zaposlujejo zaradi spremembe kadrovskih normativov iz lanskega leta.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je DZ po izglasovanem odložilnem vetu DS vnovič potrdil 21. julija, pa določa, da se bodo proračunska sredstva zaradi dodatnega zamika pri začetku izvajanja pravic zagotavljala izvajalcem do začetka izvajanja oskrbe. Ocenjena sredstva zaradi višjih stroškov dela v letu 2024 znašajo 18 milijonov evrov, v letu 2025 pa 16,5 milijona evrov, so še navedli.
Pravico do oskrbe v instituciji bo glede na zakon mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna.
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik je poudaril, da je ministrstvo z junijskimi navodili izvajalce omejilo na zvišanje oskrbnine približno v višini od pet do šest odstotkov, vendar bodo izvajalci zaradi nesprejetja interventnega zakona prisiljeni v vnovično izredno uskladitev.
