Z obiskom predsednikov vseh sosednjih držav Slovenije na Brdu pri Kranju so se začela praznovanja dvajsete obletnice vstopa naše države v Evropsko unijo, ko je evropska integracija z desetimi novimi članicami imeli največjo širitev v svoji zgodovini. Nataša Pirc Musar je z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom, hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, italijanskim predsednikom Serigom Mattarello in novim madžarskim predsednikom Tamasom Sulyokom v sproščenem vzdušju govorila o skupni prehojeni poti v EU in izzivih, ki čakajo evropsko integracijo, svojim gostom pa je podarila sadiko lipe kot simbolnim znakom, da bi prijateljstvo med državami še raslo.
Pirc Musar: Odnosi Slovenije s sosedami vzor za Zahodni Balkan
Precej raznoliki predsedniki držav različnih članic Unije niso skrivali nekaterih svojih različnih pogledov, s čimer so po svoje ostali zvesti maksimi Evropske unije: združeni v različnosti. Enotnega mnenja so bili glede pozitivnih plati širitve. Prav tako pa so se vsi zavzeli za nadaljnjo širitev na Zahodni Balkan in reforme Evropske unije, da bo ta pripravljena na širitev.
Predsednica republike Pirc Musarjeva je izpostavila prijateljstvo držav v srednjeevropski regiji kot sedanji povezovalni element, pa čeprav so si pred časom te države še stale nasproti. Podobno kot EU gradi na različnosti, tudi regija peterice držav nadaljuje z odnosi v takšnem duhu, kjer so manjšine simbolni most med državami, Slovenija pa je prijateljstvo s solidarnostjo svojih sosed konkretno občutila med lanskimi poplavami, ko so te prve priskočile na pomoč z gradnjo mostov. Vrednota EU je sprejemanje različnosti, to pa je toliko bolj pomembno v času naraščajočega populizma, je poudarila predsednica. Prijateljski odnosi peterice so po njeni oceni lahko tudi vzor za države Zahodnega Balkana.
Poklon Mattarelle Sloveniji
»Nujno je, da prispevamo h konsolidaciji mirovnega projekta in sprejmemo Zahodni Balkan. Te države nimajo več časa čakati na članstvo,« je poudaril italijanski predsednik Mattarella, ki je skupaj z nekdanjim predsednikom Borutom Pahorjem zaradi dosežene sprave najbolj zaslužen za zbliževanje Italijanov in Slovencev.
»Unija je skupnost vrednot in ne samo okvir za gospodarsko sodelovanje,« je izpostavljal Mattarella, ki je sicer – podobno kot drugi predsedniki pohvalil slovenski razvoj v zadnjih dvajsetih letih. »V času ene generacije je Slovenija uspela izpolniti obveze glede vstopa v schengen in evrsko območje. Predsedovala je Evropski uniji, danes je članica varnostnega sveta,« je slovenske uspehe nizal Mattarella.
Van der Bellen: Velike koristi širitve
Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je v svojem nastopu razblinjal strahove iz časov širitve, da bo ta spodletela, ker nove članice ne bodo uspele nadoknaditi razvojnega razkoraka s starimi članicami. »Delitev med stare in nove članice je danes postala zastarela,« je poudaril Van der Bellen in omenil, da so se zaradi širitve EU trikrat povečala avstrijski izvoz in investicije, Avstrija je zabeležila dvajset milijard evrov dodatnih prihodkov, ustvarjenih pa je bilo 130.000 novih delovnih mest. Koristi niso imele le stare članice, temveč tudi nove. »Slovenija, Litva in Češka so denimo bolj premožne kot Španija, Portugalska ali Grčija,« je poudaril ter izpostavil, da je pomen Evropske unije strniti moči ter sklepati kompromise.
Milanović: Brez EU odnosi ne bi bili tako dobri
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ocenjeval, da imata Slovenija in Hrvaška dobre odnose tudi zaradi članstva držav v EU, brez katerega bi utegnilo biti drugače. Ocenil je, da je širitev EU na Zahodni Balkan manjši zalogaj za Evropsko unijo kot je zanjo bila velika širitev, saj je BDP držav Zahodnega Balkana manjši kot je združeni BDP Slovenije in Hrvaške. A očitno se po Milanovićevih besedah rešitev za regijo noče najti. Podobno kot drugi predsedniki je tudi sam izpostavljal nujnost reform EU pred naslednjo širitvijo, pri čemer pa je poudarjal, da je potrebno najti srednjo pot med dogmo in verovanjem v Evropsko unijo ter skepso.
Sulyok: EU združuje v dialogu
»Združeni smo v raznolikosti. Zaradi tega smo se pridružili EU,« je poudarjal madžarski predsednik Tamas Sulyok, katerega država tudi praznuje 20. obletnico vstopa v EU. Sulyok je izpostavljal Madžarsko kot motor v srednji Evropi, nezadovoljen je bil z dezintegracijskimi procesi v EU ter tem, da EU kaže podobo šibke integracije.
Zagotavljal je, da bo njegova država, ki 1. julija prevzema predsedovanje EU storila vse, da bo Ukrajina ohranila ozemeljsko celovitost in Nato ne bo postal del konflikta v Ukrajini. »Različna mnenja v Evropi nas ne ločujejo, temveč nas združujejo v dialogu,« je poudaril Sulyok in napovedal, da bodo v času predsedovanja organizirali vrh EU-Zahodni Balkan.