Kot so izračunali statistiki, se je domača potrošnja v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 4,4 odstotka. K upadu je močno prispevalo zmanjšanje zalog. Obe pomembnejši komponenti domačega trošenja, potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva, sta na rast BDP vplivali pozitivno. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,1 odstotka, torej za nekaj manj kot v četrtletju pred tem, ko je porasla za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se okrepile za 6,5 odstotka, medtem ko so se v predhodnem trimesečju za 5,9 odstotka.
Izvoz se je med januarjem in koncem marca povečal za 1,9 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 3,8 odstotka. Saldo je bil pri storitvah pozitiven četrto četrtletje zapored, pri blagu pa prvič v zadnjih dveh letih. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil s 5,1 odstotne točke najvišji v zadnjih desetih letih. Na saldo so ugodno vplivali tudi izboljšani pogoji menjave. Pozitivni so bili prvič po zadnjem četrtletju 2020.
Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 1,1 odstotka, na njeno rast pa je najbolj vplivala gradbena dejavnost. Sledile so druge storitvene dejavnosti. Po drugi strani so imele največji negativni vpliv na rast dodane vrednosti združene dejavnosti trgovine, gostinstva in transporta. Skupna zaposlenost je dosegla 1.080.200 oseb. Na letni ravni se je povečala za 1,1 odstotka oziroma za 12.100 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.
Tudi po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v Sloveniji v prvem četrtletju na letni ravni 0,7-odstotna, na ravni trimesečja pa je dosegla 0,6 odstotka.
Umar: Rast BDP v prvem četrtletju v skladu s pričakovanji
Gospodarska rast Slovenije, ki je v prvem četrtletju letos na letni ravni znašala 0,7 odstotka, je v okviru pričakovanj, so se na objavo statističnega urada odzvali v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kot so pojasnili, so bila gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko šibkejša, v domačem delu pa krepkejša od pričakovanj.
»Rast gospodarske aktivnosti je izhajala iz domače potrošnje, zlasti trošenja gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti, kjer se v nekaterih panogah nadaljuje pokovidno okrevanje, aktivnost v izvoznem delu gospodarstva pa je ostala šibka,« so zapisali v Umarju.
Gospodinjstva, katerih potrošnja se je povečala za 2,1 odstotka, so glede na enako lansko obdobje po njihovih navedbah več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka, tako v gostinstvu kot v kulturnih, športnih in razvedrilnih storitvah, igrah na srečo ter v segmentu organizacije potovanj, so nanizali.
Nadaljuje se razmeroma visoka investicijska dejavnost
Investicijsko dejavnost – bruto investicije v osnovna sredstva so se v prvem četrtletju okrepile za 6,5 odstotka – so ocenili za razmeroma visoko. Nadalje se je krepila aktivnost v gradbeništvu, posledica je bila rast prodaje v arhitekturno-projektantskih storitvah v prvih dveh letošnjih mesecih, so navedli. Na podlagi zunanjetrgovinskih podatkov so ocenili, da so bile investicije v opremo in stroje medletno nižje. Bruto investicije so se medletno zmanjšale za 19,9 odstotka, »in sicer zaradi presenetljivo visokega negativnega prispevka zalog«. Ta je znašal je 6,5 odstotne točke.
Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih sta medletno stagnirala. Upadla je aktivnost v vseh energetsko bolj intenzivnih panogah predelovalne industrije, proizvodnja motornih vozil pa je po lanskem krčenju ostala podobna kot pred letom, so opozorili v Umarju.
Višja kot pred letom je bila medtem proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki so jih negotove gospodarske razmere in šibko tuje povpraševanje prizadeli manj. Skupna rast izvoza blaga in storitev je sicer znašala 1,9 odstotka, skupni uvoz pa se je znižal za 3,8 odstotka, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP, saj je prispevek salda menjave s tujino znašal 5,1 odstotne točke.
Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, tokrat za 1,9 odstotka, »na kar je vplivalo zniževanje izdatkov za blago in storitve ter socialne transferje v naravi, povezano z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19«. Podatki o gospodarski klimi v Sloveniji, ki se letos poslabšuje, pa kažejo na še vedno negotove razmere, vendar ostajajo nad ravnmi v lanskih jesenskih mesecih, ko je bila negotovost glede oskrbe z energenti največja.
Negotovosti za naprej ostajajo povezane z ohranjanjem osnovne inflacije na visoki ravni, kar lahko vpliva na kupno moč gospodinjstev in vodi k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike. V zadnjih mesecih so se ob propadu nekaterih tujih bank povečala tudi tveganja, povezana z zaostritvijo pogojev na finančnih trgih. Negotovost ostaja povečana tudi v povezavi s trajanjem in gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini, so sklenili v Umarju.
Banka Slovenije: Ugodna rast v prvem četrtletju izboljšuje obete za celo leto
Po visoki rasti v lanskem letu se je gospodarska aktivnost v začetku tega leta po pričakovanjih umirila, a ostala ugodna. To izboljšuje gospodarske obete za celo leto 2023, pravijo v Banki Slovenije. A kot dodajajo, robustno domače povpraševanje ohranja povišano inflacijo.
Gospodarsko rast še naprej pomembno podpira potrošnja gospodinjstev, kar se odraža predvsem v večjem obsegu storitev brez trgovine in visoki gradbeni aktivnosti, so te podatke komentirali v Banki Slovenije. Ob tem zaposlenost ostaja na zgodovinsko visokih ravneh.
Poleg domačega trošenja je k rasti BDP v prvem četrtletju močno prispeval tudi zunanjetrgovinski presežek. Izvoz je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 1,9 odstotka, uvoz pa nižji za 3,8 odstotka. Pri tem izvozna aktivnost v veliki meri temelji na preteklih naročilih, s čimer je mogoče po navedbah centralne banke pojasniti medletni upad zalog in uvoza.
V Banki Slovenije bodo danes objavljene podatke upoštevali pri pripravi novih napovedi, ki jih bodo objavili predvidoma sredi junija. Nazadnje so Sloveniji decembra lani napovedali, da se bo letos obseg BDP okrepil za 0,8 odstotka, prihodnje leto pa za 2,4 odstotka.
Bruselj zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za 2023 in 2024
Evropska komisija je včeraj zvišala napoved gospodarske rasti za Slovenijo za leto 2023 in 2024. Potem ko je Bruselj Sloveniji februarja za letos napovedal enoodstotno gospodarsko rast, ji zdaj napoveduje 1,2-odstotno rast. Za prihodnje leto pa ji napoveduje 2,2-odstotno rast BDP, potem ko ji je v zimski napovedi dvoodstotno.
Napoved za letos je nekoliko nad povprečjem evrskega območja, v katerem bo znašala 1,1 odstotka, in EU, za katero Bruselj napovedujejo enoodstotno rast. Za prihodnje leto pa je napoved za Slovenijo višja od evrskega območja in EU. V območju z evrom naj bi znašala 1,6, v EU pa 1,7 odstotka BDP.
Kot pojasnjujejo pri Evropski komisiji, se bo zasebna poraba v Sloveniji v obdobju 2023-2024 še naprej povečevala, in sicer za od 1,75 do dva odstotka, kar je bolj zmerno kot v zadnjih dveh letih. Potrošnjo bo podpirala nadaljnja rast zaposlenosti in plač. Rast plač bo na primer po 4,3 odstotka lani letos po predvidevanjih Bruslja pospešila na 7,7 odstotka, prihodnje leto pa dosegla 5,3 odstotka. Brezposelnost naj bi tako ostala nizka. Po lanskih 4,0 odstotka naj bi letos v povprečju dosegla 3,9 odstotka, prihodnje leto pa 3,8 odstotka. Rast zaposlenosti naj bi se sicer umirila z 2,4 odstotka lani na 0,7 odstotka letos in 0,5 odstotka v 2024.
Javne naložbe bodo še naprej ostale visoke, predvsem kot posledica ukrepov, financiranih iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 in kohezijskih sredstev. Slovenija naj bi bila tako po pričakovanjih Evropske komisije skupaj z Italijo in Grčijo med državami, ki bodo v obdobju do 2024 najbolj povečali vrednost javnih investicij. Čeprav se bodo pogoji za financiranje poslabšali, bodo podjetja vlagala tudi v tehnologije za okrepitev produktivnosti, pri čemer je razpoložljivost delovne sile omejena, plače pa bodo hitro naraščale, še navajajo v Bruslju.
Prispevek zunanje trgovine naj bi bil bolj ali manj nevtralen, a vseeno naj bi se po ocenah Bruslja nadaljevala gibanja z začetka tega leta, po katerih se Slovenija po lanskem zdrsu v primanjkljaj, ki je bil posledica gibanj v blagovni menjavi, vrača k presežku na tekočem računu plačilne bilance. Pogoji menjave se namreč izboljšujejo.
Višja tudi napoved inflacije
Evropska komisija je nekoliko zvišala tudi napoved inflacije. Za letos ji je namreč februarja napovedala 6,1-odstotno inflacijo, zdaj pa napoveduje sedemodstotno. Izrazitejše umirjanje inflacije s sedanjih ravni blizu desetih odstotkov v Bruslju pričakujejo šele v drugem polletju. Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije zvišala s 3,5 na 3,8 odstotka.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi se s treh odstotkov BDP lani letos povečal na 3,7 odstotka. Delež javnofinančnih prihodkov v BDP naj bi ostal na lanskih ravneh, pri čemer naj bi pričakovano nižjo rast davčnih prihodkov kompenziral večji dotok evropskih sredstev. Kljub napovedim vlade v predlogu rebalansa državnega proračuna, da bo obseg pomoči zaradi draginje precej manjši od predvidevanj, bo po ocenah Bruslja ostal pri visokih 0,9 odstotka BDP. Lani je dosegel en odstotek BDP.
V 2024 naj bi se javnofinančni primanjkljaj ob umiku podpor zaradi draginje znižal na 2,9 odstotka BDP. Javni dolg naj bi se letos z 69,9 odstotka BDP ob koncu 2022 letos znižal na 69,1 odstotka, v 2024 pa na 66,6 odstotka BDP.
Na objavo spomladanske gospodarske napovedi so se odzvali na ministrstvu za finance. Po njihovih navedbah je izboljšanje napovedi spodbuden signal, veseli pa jih tudi, da trenutno ni strahu pred recesijo v Evropi. Med drugim so omenili še nadaljnje padanje brezposelnosti in izpostavili, da se trend zniževanja kaže tudi pri javnem dolgu. Obenem spominjajo, da je komisija, podobno kot je ministrstvo ocenilo v letošnji različici programa stabilnosti, ocenila, da se bo javnofinančni primanjkljaj naslednje leto znižal pod tri odstotke BDP.
Napoved letošnje slovenske gospodarske rasti zvišala tudi EBRD
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je zvišala napoved za letošnjo rast slovenskega BDP. Po novem pričakuje krepitev za 1,5 odstotka, medtem ko je februarja napovedovala enoodstotni dvig. Za 2024 ostaja pri napovedi o 2,3-odstotni rasti.
V EBRD ob nadaljevanju visoke inflacije in presežka povpraševanja nad ponudbo na trgu dela pričakujejo za letos nadaljnjo rast plač, dvig gospodarske rasti v 2024 glede na letos pa bo po ocenah banke predvsem posledica izboljšanih gibanj na strani zunanjega povpraševanja ter okrepitve javnih investicij ob pospešenem črpanju sredstev EU iz različnih virov, ki so trenutno državam na voljo.
Mednarodna finančna ustanova s sedežem v Londonu je tako naslednja od institucij, ki je za letos nekoliko popravila pričakovanja glede zvišanja bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji. Po drugi strani jo je za prihodnje leto pustil nespremenjeno na ravni, ki bolj ali manj ustreza tudi ocenam ostalih domačih in tujih napovedovalcev.
V vsakem primeru pa gre pri gibanjih za letos in 2024 za precejšnjo umiritev glede na 2022, ko je Slovenija s 5,4-odstotno krepitvijo BDP zabeležila eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Srednji in Vzhodni Evropi, po ugotovitvah EBRD pa so jo spodbujale predvsem zasebna poraba in investicije.
Najvišjo rast v regiji napovedujejo Sloveniji in Hrvaški
Pri napovedih za celotno regijo, v kateri deluje, pa EBRD ostaja previdna. Pričakovanja za letos je glede na februarsko napoved poslabšala za 0,1 odstotne točke na 2,2 odstotka, za prihodnje leto pa zvišal za 0,1 odstotne točke na 3,4 odstotka. Srednji Evropi in pribaltskim državam kot celoti EBRD za letos napoveduje vsega 0,5 odstotno rast BDP, kar je 0,1 odstotne točke manj od februarskih napovedi. Oceno za 2024 je medtem banka izboljšala za 0,2 odstotne točke na 2,9 odstotka.
Še najvišje so napovedi za letos prav za Slovenijo in Hrvaško z napovedano 1,5-odstotno rastjo BDP ter za Slovaško (1,4 odstotka). Poljski kot največjemu gospodarstvu EBRD napoveduje 0,6-odstotno rast in Madžarski 0,4-odstotno. Češko gospodarstvo naj bi se medtem po ocenah banka skrčilo za 0,1 odstotne točke, še bolj pa naj bi ob posledicah ruskega napada na Ukrajino trpelo estonsko gospodarstvo, ki mu v EBRD napoveduje 1,3-odstotni padec.
V prihodnjem letu naj bi medtem, če se bodo uresničili obeti banke, najbolj pospešilo madžarsko gospodarstvo, ki naj bi zabeležilo 3,5-odstotno rast. Poljska in Slovaška naj bi zabeležili triodstotno rast, Češka pa 2,9-odstotno. Estonska rast naj bi dosegla 2,8 odstotka. Hrvaška naj bi imela tako kot Slovenija 2,3-odstotno krepitev BDP.
Za regijo Zahodni Balkan ostaja EBRD pri napovedi o 2,2-odstotni rasti v tem letu in 3,4-odstotni v prihodnjem. Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija naj bi letos beležile dvoodstotno gospodarsko rast, Črna gora 3,3-odstotno, Kosovo pa 3,5-odstotno. Prihodnje leto naj bi srbsko gospodarstvo pospešilo na 3,5-odstotno rast, Črna gora na 3,7-odstotno, Kosovo na štiriodstotno, Severna Makedonija in Bosna in Hercegovina pa na triodstotno rast.
Turčija naj bi letos po napovedih EBRD vknjižila 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,5 odstotne točke manj od februarskih napovedi. Za prihodnje leto banka ostaja pri napovedi triodstotne rasti. Za vojno opustošeno Ukrajino EBRD po 29-odstotnem gospodarskem zlomu v 2022 letos pričakuje skromno enoodstotno rast, prihodnje leto pa triodstotno. Rusija kot agresor na Ukrajino naj bi ob nadaljevanju zahodnih sankcij letos zabeležila 1,5-odstotni padec BDP, kar je dejansko 1,5 odstotne točke boljša napoved kot februarja. Prihodnje leto naj bi se rusko gospodarstvo okrepilo za en odstotek.
