V petek popoldne je starejša mladoletnica na obrobju Ljubljane z ostrim predmetom v prepiru poškodovala prav tako starejšega mladoletnika. Fanta so odpeljali v bolnišnico, njegovo življenje pa ni ogroženo, so potrdili na ljubljanski policijski upravi. »Osumljenko so zaradi suma kaznivega dejanja zoper življenje in telo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je po zaslišanju odredil ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju in osebi,« so še navedli. Ker gre za mladoletni osebi, so na policiji zaradi varstva osebnih podatkov z informacijami skopi, preiskava pa še poteka. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah sta bila fant in dekle nekoč v zvezi, vzrok za napad pa naj bi bil predvsem njegova objava njenih intimnih fotografij na enem od forumov aplikacije discord, ki omogoča klepet, v osnovi pa je bila namenjena igralcem videoiger.
Po naših informacijah naj bi eno ali več fotografij v preteklosti delil v zasebnih pogovorih s prijatelji, kasneje pa tudi na discordu enega izmed slovenskih vplivnežev z več tisoč uporabniki. Po naših informacijah so administratorji sporne fotografije že izbrisali. V primerih objave gole fotografije ali posnetka mladoletne osebe lahko namreč govorimo celo o kaznivem dejanju prikazovanja, izdelave posesti in posredovanja pornografskega gradiva, za kar je zagroženo od šest mesecev do osem let zapora.
Žrtve izsiljevanja mnogokrat ne prijavijo
Spor po objavi intimnih fotografij nekdanje partnerice bi se v ljubljanskem primeru lahko za razpečevalca končal tragično, tudi sicer pa ima lahko javna objava intimnih fotografij ali posnetkov brez soglasja žrtve grozovite, tudi tragične posledice – predvsem za žrtve, katerih fotografije se znajdejo v javnosti. Motiv za tako dejanje je običajno maščevanje (bivšega) partnerja, zaradi česar se je uveljavil izraz maščevalna pornografija. O njej govorimo, kadar storilec javno objavi posnetek, fotografije ali sporočila druge polnoletne osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost. Pri nas je kazniva od leta 2017, ko so na ministrstvu za pravosodje predlagali nov šesti odstavek 143. člena kazenskega zakonika, ki opredeljuje zlorabo osebnih podatkov. Pregon je mogoč le, če je objava javna – na televiziji, spletni strani, prek družbenega omrežja. Če moški (storilci so večinoma tega spola) podobe pokaže »le« prijateljem, to ni kaznivo. V zadnjih treh letih je bilo zaradi maščevalne pornografije pravnomočno obsojenih sedem oseb, vse na pogojne zaporne kazni. Med njimi je bilo šest moških. V primeru deljenja intimnih fotografij mladoletnih oseb pa gre za hujše kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.
Čeravno statistika ne razkriva celotne razsežnosti pojava, je tovrstnih primerov iz leta v leto več. A jih številne žrtve iz sramu in občutka krivde mnogokrat ne prijavijo. »Zavedajo se, da bodo s tem še naprej izpostavljene v različnih postopkih in tako podaljševale občutke nemoči, diskreditacije, neprijetnega občutka, jeze in sramu,« je za Dnevnik pred časom pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi. Žrtvam na policiji svetujejo, da beležijo vso komunikacijo, denimo s posnetki zaslona, ter v primeru objave posnetkov dejanje nemudoma prijavijo policiji. O tovrstnem nasilju, ki ima lahko dolgoročne in travmatične posledice, se premalo govori. Žrtvam je treba zagotoviti, da niso storile nič narobe, saj so fotografije poslale nekomu, ki so mu zaupale. Narobe pa je ravnal ta, ki je posnetke izkoristil v nizkotne namene. Po besedah psihiatrov so učinki primerljivi s posledicami posilstva, ameriška raziskava je pokazala celo, da kar 51 odstotkov žrtev maščevalne pornografije pomisli na samomor. Znani so primeri, ko so si ženske zaradi tega vzele življenje. Šlo je za mlajša dekleta, ki niso mogla prenesti javne osramotitve. Med njimi bi se skoraj znašla 42-letna Američanka Stephanie Corrao, mati samohranilka z 12-letnim sinom. Po večmesečnem zalezovanju na spletu in na ulici je bivši partner začel objavljati njene fotografije na straneh s pornografijo, fotografije pa opremil tudi z njenim imenom in naslovom. Nekega dne jo je o tem obvestil celo poslovni partner. Bila je na psu, ponižana, čustveno iztrošena, želela si je umreti. Vseeno ji je nekako uspelo splezati iz brezna, začela je javno govoriti o svojih izkušnjah in tako pomagati tudi drugim.
Od nadlegovanja do izsiljevanja
Spletno nasilje doživi vsaka deseta ženska, starejša od 15 let, kažejo podatki evropskega inštituta za enakost spolov, po izsledkih raziskave evropske agencije za temeljne pravice pa je bilo žrtev spletnega nasilja od pet do 18 odstotkov odraslih Evropejk. Številke so med mladostniki še višje. Že pred leti je britanska raziskava pokazala, da je v bila v mešanih šolah kar tretjina deklet žrtev spolnega nadlegovanja, tako tam kot pri nas, kar je potrdila raziskava projekta Odklikni!, pa so dekleta pogostejše tarče nadlegovanja kot njihovi vrstniki. Britanska raziskava je še pokazala, da ima več kot polovica britanskih najstnikov prijatelje, ki so v preteklosti že delili intimne fotografije nekoga, ki so ga poznali.
Mladi so mnogokrat tudi tarče izsiljevanja z intimnimi posnetki (sextortion), pri katerem intimno fotografijo (ne)znancu prek spleta pošljejo kar sami, ta pa jim grozi z javno objavo ali posredovanjem družini, prijateljem, če mu jih ne pošljejo še več. V skrajnih primerih zahtevajo celo srečanje v živo, kjer se lahko do tistega trenutka spletna zloraba prenese v resnično življenje. »Ti posnetki so pogosto posledica nepremišljenih dejanj, saj se otroci ne zavedajo, da so te fotografije nato na voljo tisočim uporabnikov svetovnega spleta in njihovega širjenja ne morejo nadzorovati. Lahko se zgodi komur koli, ne samo otrokom,« opozarjajo na slovenski policiji.
