Danes imajo polnoletni hrvaški državljani prvič v zgodovini priložnost odločati o sestavi parlamenta na volilno sredo in ne nedeljo. Volilno pravico lahko med 7. in 19. uro na 6500 voliščih udejanji nekaj več kot 3,733.000 Hrvatov ali 127.000 manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2020. V enajstem sklicu hrvaškega sabora bo 151 poslancev. 140 jih bodo izvolili v 10 volilnih enotah, na katere je razdeljena država, trije so zagotovljeni za hrvaško diasporo v posebni 11. enoti, osem pa jih bodo izbrali pripadniki narodnih manjšin v prav tako posebni, 12. volilni enoti.
HDZ 60 poslancev?
Sodeč po javnomnenjskih raziskavah se obeta prepričljiva relativna zmaga vladajoči desni stranki HDZ in partnerjem, ki naj bi v desetih enotah dobili okoli 60 poslanskih mandatov. Levosredinska koalicija, zbrana okrog SDP in njihovega kandidata za premierja, predsednika države Zorana Milanovića, pa se lahko v najboljšem primeru povzpne do 45 mandatov. To kaže, da Milanović s svojo šokantno napovedjo kandidature za premierja ni bistveno spremenil strankarskih razmerij.
Tretje mesto se obeta skrajno desnemu Domovinskemu gibanju z do 15 poslanci, sledita zeleno-leva platforma Zmoremo! in konservativna desna stranka Most, ki jima ankete napovedujejo 7 ali 8 poslanskih sedežev. Preostali mandati bodo šli regionalnim strankam, kot sta Istrski demokratski zbor (IDS) in Neodvisna platforma Sever, ter koalicijama sredinskih strank Fokus in Republika.
Plenković žalil potencialne desne partnerje
HDZ je praviloma dobila tudi tri poslance iz diaspore, v prejšnjih dveh vladah pa je v saboru imela tudi vseh osem manjšinskih glasov. Je pa vprašljivo, koga bi pridobili za potrditev saborske večine 76 poslancev, posebej po zadnjih medijskih objavah zvočnih posnetkov premierja Andreja Plenkovića, ki je kot predsednik HDZ na zaprtem strankarskem srečanju prejšnjo soboto ostro napadel, obrekoval in žalil vodilne ljudi Domovinskega gibanja in Mosta. V Domovinskem gibanju so mnogi bivši pripadniki skrajno desnega krila HDZ, ki so bili nezadovoljni s Plenkovićevim usmerjanjem stranke proti sredini in sodelovanjem s Samostojno demokratsko srbsko stranko, a so vendarle veljali za glavne potencialne koalicijske partnerje v morebitni tretji zaporedni vladi HDZ. V HDZ so ocenili, da je objava posnetkov poskus diverzije, s katero bi Domovinsko gibanje pomagalo Milanoviću dobiti mandat za sestavo vlade, a so prepričani v svojo ponovno zmago.
Milanović, ki mu je ustavno sodišče prepovedalo udeležbo v kampanji, če ne odstopi s predsedniškega položaja, je napovedal, da si želi »tretjo republiko« in oblikovanje vlade narodne rešitve, v kateri bi sodelovali vsi, ki so proti »korupcijskemu načinu vladanja« HDZ. Glede na napovedi, da nobena od obeh velikih opcij ne more računati s saborsko večino, ne izključujejo niti manjšinske vlade HDZ ali pa njenih nasprotnikov. Lahko pa, da bodo tehtnico sem ali tja nagnili neodločeni volilci, ki jih je bilo v zadnjih raziskavah okoli 15 odstotkov.
Nejasno, kaj pomeni sreda za volilno udeležbo
A ankete so spet kočljive. Na prejšnjih volitvah so napovedale gladko zmago levosredinske koalicije, pa je doživela potop. Julija 2020 so zabeležili tudi najnižjo udeležbo na parlamentarnih volitvah po obstoječem sistemu, saj je bila manj kot 47-odstotna. Takrat se je potrdila teza, da je nizka udeležba voda na mlin HDZ. SDP je doslej le dvakrat zmagala, v letih 2000 in 2011, obakrat je bila udeležba višja kot takrat, ko je večino dobila HDZ. Politični komentatorji in analitiki si sicer niso enotni v ocenah, kako bo na udeležbo vplival razpis volitev na sredo, kar je bila odločitev Milanovića. Vplivajo pa lahko tudi mnogi drugi dejavniki, od osebne motivacije do vremena. Leta 2000 so bile parlamentarne volitve na ponedeljek in udeležba je bila rekordnih 76,5 odstotka, a tisto so bili drugi politični časi. Tako bo tudi v prihodnje verjetno nedosegljiva 84-odstotna udeležba s prvih večstrankarskih volitev leta 1990.
Takoj po zaprtju volišč bodo televizije z nacionalno koncesijo objavile izide vzporednih volitev s 400 volišč, medtem ko bo državna volilna komisija prve neuradne rezultate začela objavljati na svoji spletni strani po 21. uri. Pričakujejo, da bodo do polnoči prešteli več kot 80 odstotkov glasovnic in bodo takrat že znane konture novega sklica sabora. x
