»Letos je v bančnem sistemu prišlo do novega zapleta pri nekaj ameriških bankah, kar se je preneslo v Evropo, in sicer v Švico, ne pa tudi v bančno okolje EU. To je dodatno potrdilo dejstvo, da je evropski bančni sistem trden in zaupanja vreden,« je Primož Dolenc poudaril na današnji novinarski konferenci Banke Slovenije o ugotovitvah najnovejšega poročila o finančni stabilnosti.
K temu je po njegovih besedah pomembno prispevala tudi dosledna vpeljava baselskih standardov, ki v EU v primerjavi z ameriškimi bankami veljajo za vse banke, torej ne glede na velikost. Povzel je, da se je gospodarska rast sicer vidno umirila, a analize po njegovih besedah ne kažejo več večjih možnosti za recesijo v naši širši okolici v letošnjem letu. Evropsko območje sicer še naprej pesti inflacija, ki je bistveno nad ciljem denarne politike.
Obeti se izboljšujejo, a negotovosti ostajajo precejšnje
V Sloveniji se splošna raven sistemskih tveganj za finančno stabilnost znižuje, obeti se izboljšujejo. »Finančni sistem je dosegel splošno raven sistemskih tveganj, ki je enaka tisti, ki smo ji bili priča pred vojno v Ukrajini,« je dejal Dolenc. Kot je dodala namestnica direktorja oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Damjana Iglič, pa kljub boljšim obetom negotovosti ostajajo precejšnje. »Te so povezane z vztrajanjem inflacije na povišanih ravneh, s pričakovanji glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer, z nadaljevanjem vojne v Ukrajini in z nedavnimi težavami bank v ZDA in Švici,« je dejala.
V Banki Slovenije so kot povišano označili tveganje nepremičninskega trga. Nakazuje se, da bi v prihodnjih četrtletjih lahko prišlo do izboljšanja, a cene stanovanjskih nepremičnin kljub umirjanju ostajajo visoke in nad povprečjem EU. Zabeležili so zmanjševanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih. Ocena tveganja financiranja ostaja zmerna s stabilnimi obeti, saj vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen in najpomembnejši vir financiranja bank.
Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se je v drugi polovici leta 2022 nekoliko povečala, s čimer tveganje ocenjujejo kot povišno, prihodnja tendenca pa ne kaže nadaljnjega zviševanja. Kreditno tveganje bank Banka Slovenije ohranja na povišani ravni. »Kakovost kreditnega portfelja ostaja dobra, delež nedonosnih izpostavljenosti ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh,« je povedala Igličeva. Ocena dohodkovnega tveganja ostaja zmerna. K temu so prispevali hitro zviševanje neto obresti in neto obrestne marže.
Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti je v letu 2022 ostala srednja, k čemur so v delu solventnosti prispevali zadržani dobički in dodatne izdaje kapitalskih instrumentov. Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja v segmentu likvidnosti pa je ostala visoka. »Kapitalski položaj bančnega sistema ostaja soliden, likvidnost ostaja visoka,« je dejala.
Omejitev kreditiranja prebivalstva je v fazi revizije
Finančni položaj gospodinjstev in nefinančnih družb je lani po ugotovitvah centralne banke ostal razmeroma dober, kljub občutnemu znižanju bruto varčevanja gospodinjstev ter povečanju zadolženosti nefinančnih družb. Poslovanje nebančnega finančnega sektorja oziroma podjetij je lani kljub negotovim makroekonomskim razmeram ostalo stabilno.
Banka Slovenije ima v okviru makrobonitetne politike, s katero identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja ter sprejema ukrepe, v uporabi štiri ukrepe. Ukrep omejitve kreditiranja prebivalstva je v fazi revizije, ki so jo začeli po sprejetju novele zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in ki omogoča bolj prosto ureditev kreditnih standardov. »Sedaj potekajo interne diskusije, nato bomo imeli diskusijo z bankami, spremembe bodo začele veljati v doglednem času,« je dejal Dolenc.
