Okno se zapira. Svet ne gre v doseganje ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma in globalne temperature se lahko do konca stoletja dvignejo za 2,8 stopinje celzija glede na predindustrijsko dobo. Cilj pariškega sporazuma iz leta 2015 je bil zadržati dvig temperature pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko dobo, še raje pa obdržati na 1,5 stopinje, in sicer z znatnim zmanjšnjem izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Kakih 45 % manj toplogrednih plinov bi smeli spuščati v ozračje do leta 2030, če bi hoteli globalno segrevanje ohraniti pri 1,5 stopinje Celzija. V zadnjem letu so se države zavezale k manj kot enoodstotnem zmanjšanju.
To je nekaj citatov iz članka v Dnevniku prejšnji teden; 3. 11. je Brane Kastelic pisal o tem, da so ostre kritike prisilile novega šefa vlade Velike Britanije Rishija Sunaka, da se bo udeležil bližnjega vrha o podnebnih spremembah v Egiptu. Prejšnja predsednica je kralju Karlu III. prepovedala udeležbo, s Sunakovim blagoslovom. Močno dvomim, da bi kaj pomagala udeležba teh ljudi, pa ne samo teh. V večini gospodarsko najmočnejših državah, ki tudi spuščajo v zrak največ toplogrednih plinov, je desničarsko ali konservativno usmerjenih voditeljev vlad. Pa tudi levo usmerjeni, ki naj bi bili bolj napredni, so to bolj na jeziku, saj so talci kapitala.
Kapital zanima samo dobiček in se ne obremenjuje z obremenjevanjem podnebja. Pravzaprav ni pošteno enako obravnavati vsega kapitala. Poznam veliko podjetnikov, ki jim za to ni vseeno in v skladu s tem tudi ravnajo. Zato bi jih ločil na dober in slab kapital. Dober je tisti, kjer spoštujejo človekove pravice in ne uničujejo narave. Slabemu kapitalu ni mar za človekove pravice, saj ljudi izkoriščajo in ni jim mar za podnebne spremembe oziroma ohranjanje narave. Čeprav izračuni kažejo, da bo gospodarska škoda zaradi odziva narave mnogo višja kot dobički podjetij.
Državljani se lahko upiramo tako, da od teh podjetij ne kupujemo njihovih izdelkov ali uslug. Sam to počnem že kar nekaj let. Druga možnost je, da vladajoče prisilimo, da za uspešnost družbe ne uporabljamo več kriterija gospodarske rasti. Gospodarska rast negativno vpliva na podnebne spremembe. Mnogo bolj bi cilju zmanjšanja podnebnih sprememb koristila uporaba kriterija ogljičnih izpustov. To se da izmeriti za posameznike, podjetja in za celotne družbe. Zato poziv ekonomistom, da prenehajo upoštevati zgolj gospodarsko rast in se dogovorijo za nov kriterij uspešnosti družb, ki kaže prizadevanje za ohranjanje narave.
Na spletu sem prebral, da se Evropa segreva dvakrat hitreje kot ostali kontinenti po svetu. To se mi ne zdi čudno, saj poznamo primer VW, ki je zavestno goljufal pri merjenju čistosti dizelskih motorjev. Ali Bayer, ki je kupil ameriško firmo Monsanto, ki proizvaja za naravo najbolj strupene kemične izdelke. V Alpah pospešeno izginjajo ledeniki, še posebno so zaprepadeni Švicarji.
EU, njena komisija in parlament ne storita popolnoma nobenih konkretnih korakov k zmanjšanju podnebnih izpustov. Vojna v Ukrajini za to ne sme biti izgovor. In na koncu tudi poziv ekološkim gibanjem, naj sprejmejo kompromis, da je atomska energija mnogo bolj čista kot fosilna goriva, ki jih evropske države ponovno uporabljajo.
Zato ne pričakujem, da bodo udeleženci podnebnega vrha prave osebe, ki naj bi karkoli prispevale k zmanjšanju toplotnih sprememb. Greta ima žal popolnoma prav, zaradi dobičkov zapravljamo bodočnost mladih. Lahko pa mladi bolj vplivajo na sestave vlad in volijo ljudi, ki jim je mar za naravo.
Zdravko Petrič Kostanjevica na Krki
