Štiriinšestdesetletnega Einarja Johannesa Sandnesa je težko zgrešiti, ko se pojavi na prireditvi. Krasijo ga oblačila z norveškimi simboli, odkrit nasmeh in pozitivizem. Med sobotnim pogovorom v Planici nas je za kratek čas zapustil. Opravičil se je, ker je privolil v prošnjo norveške nacionalne televizije, ki je z njim posnela kratek prispevek. »Tako 'faco' moramo imeti v reportaži. Hitro ga pripeljem nazaj,« nam je dejala norveška novinarka. Za mizo pred osrednjim navijaškim šotorom smo ostali z 59-letnim Mortenom Eirikom Engelssordom in 67-letnim Torom J. Heggumom, ki sta imela kot dolgoletna spremljevalca in poznavalca športa za nas več vprašanj kot odgovorov. Sogovornika sta v Planici najbolj pogrešala Anamarijo Lampič. Engelssord zna kot velik ljubitelj smučarskega teka našteti vse njene uspehe. Slovensko tekmovalko pogreša, ker ve, da bi bilo z njo zanimanje v Planici precej bolj nordijsko, kot se je izrazil, tako pa se ljubitelji teka na smučeh počutijo v manjšini, saj precej večje zanimanje znotraj akreditiranega prostora vlada za smučarske skoke. »Pogrešam Anamarijo. Predvsem njen nasmeh in borbenost. Bila je ena tistih športnic, ki si ji uspeh privoščil res iz srca. Jaz je leto pred domačim prvenstvom ne bi spustil v biatlon,« je komentiral Morten Eirik Engelssord.

V Planici ni drago za vse

Ura je v soboto kazala nekaj minut čez poldne, kulisa je bila v soncu z redkimi oblaki spomladanska, včeraj pa zaradi 15 centimetrov novozapadlega snega zimska. Skakalke so tekmovale na ekipni tekmi, na povsem polnih mizah je pred osrednjim šotorom prevladovalo pivo. Norveški sogovorniki se zavedajo, da imajo privilegij, ker jim ni treba gledati cenika, saj piva po pet evrov ne dobijo nikjer v svoji domovini. »Pred čarterskim poletom v Ljubljano smo na letališču pili pivo po dvanajst evrov,« pojasni Tor J. Heggum. »Slišal sem, da so karte za prireditev drage. Zame 64 evrov ne pomeni velikega stroška, zaslužim jih v dveh urah, Slovenci verjetno za ta denar delate ves dan,« je dodal ter ponosno povedal, da je bil nekoč smukač na nacionalni ravni ter da je zaposlen v smučarskem središču v Grongu, ki leži dobrih 200 kilometrov severno od Trondheima, prizorišča naslednjega nordijskega svetovnega prvenstva.

Sandnes pravi, da je bil v Planici vsaj 15-krat in da se bo verjetno konec marca vrnil na finale svetovnega pokala v poletih. »Koliko sem plačal za dvotedenski aranžma v Kranjski Gori? Stroški letalskega prevoza, namestitve in vstopnic so bili okoli 3000 evrov, če ne štejem poti do Osla. Prekrasno je pri vas, lahko rečem, da sem zaljubljen v Alpe. Je pa letošnji obisk Planice drugačen od dozdajšnjih. Ne čutim takšnega nacionalnega naboja, kakršnega sem bil vajen. Predvsem pa pogrešam družine in otroke. Zato je mogoče sklepati, da so cene previsoke,« je slikovito opisal planiško kuliso Einar Johannes Sandnes. Da je v Planici drago, a ne za njih, smo lahko slišali tudi od Švedov in Američanov. Drugače prvenstvo v Planici doživljajo Slovenci, saj se jim zdijo cene vstopnic in gostinske ponudbe previsoke.

Zvečer pestro v Kranjski Gori

V nadaljevanju sobotnega popoldneva je v Planici vladal optimizem. Gledalci so dodobra napolnili dolino pod Poncami, med njimi je le redko kdo dvomil, da bo Slovenija po ekipnem četrtem mestu smučarskih skakalk na moški posamični preizkušnji na srednji skakalnici osvojila prvo kolajno. Največji optimisti so napovedovali celo dvojno slovensko zmago Anžeta Laniška in Timija Zajca. Vzdušje na tekmi je bilo dobro, v oči je znova bodla le precej prazna tribuna, kar bo očitno stalnica tudi drugi planiški teden. Akcijska ponudba zadnjih dni s cenejšimi popoldanskimi vstopnicami je sicer pripomogla k temu, da so prodali več vstopnic vsaj za stojišča.

Po spodletelem sobotnem napadu slovenskih športnikov na kolajno ni bilo v Kranjski Gori prav nobenega razočaranja. Razlog je bil v tem, da v središču mesta ni niti enega kraja, kjer bi predvajali tekme iz Planice in ki bi služil druženju športnih navdušencev. Vse dogajanje se v Kranjsko Goro preseli zvečer. Cene ponudbe s hrano in pijačo so od 20 do 30 odstotkov nižje kot v Planici. Vrhunec sobotnega večera je bil koncert Avsenikov na osrednjem prizorišču, ki je bilo povsem polno, dobro obiskan pa je bil tudi koncert skupine Rok 'n' Band v športni dvorani Vitranc. »Za predvajanje prvenstva na javnih prireditvah bi morali odkupiti pravice mednarodne agencije Infront. Zaradi racionalizacije stroškov se za takšen nakup nismo odločili,« je pojasnil tiskovni predstavnik Smučarske zveze Slovenije Tomi Trbovc