Čakanje je bilo dolgo. Kar 47 sezon. A naposled ga je konec. Košarkarji Denverja so se v ligi NBA prvič v zgodovini prebili v veliki finale. In to na kakšen način. V finalu zahodne konference so pometli z LA Lakers z LeBronom Jamesom in Anthonyjem Davisom na čelu. Četrto tekmo je moštvo trenerja Mika Malona dobilo s 113:111, znova pa je bil prvo ime Nikola Jokić. Srbski center je 30 točkam dodal še 14 skokov in 13 asistenc ter s tem spisal zgodovino. Postal je namreč igralec z največ trojnimi dvojčki v eni končnici, saj jih je zbral že osem. Pred tem jih je Wilt Chamberlain v sezoni 1966/67 zbral sedem. Uvrstitev Denverja v finale pomeni tudi, da se bo za šampionski prstan boril slovenski reprezentant Vlatko Čančar, ki znova ni stopil na parket.
»Občutek je nerealen. Spisali smo zgodovino, a jo želimo znova. Ne bomo se ustavljali,« je po velikem uspehu povedal organizator igre Denverja Jamal Murray, ki je ob Jokiću gonilna sila moštva. Šestindvajsetletni Kanadčan je na četrti tekmi finala zahodne konference zbral 25 točk in pet asistenc. Srbski košarkar je sicer dosegel odločilni koš na tekmi 51 sekund pred koncem, na parketu pa preživel zadnjih 33 minut tekme. »Zato je končnica tako zabavna in zanimiva. Ne razmišljaš o tem, ali si utrujen ali te kaj boli. Ne razmišljaš o minutah, osebnih napakah, metih, odstotkih. Želiš le in samo zmagati. Na trenutke tokrat nismo igrali najboljše obrambe, a do zmage lahko prideš tudi na drugačne načine,« je bil zadovoljen Nikola Jokić.
V zaključku tekme je imel pri dveh točkah zaostanka žogo v rokah LeBron James, ki je tekmo sklenil pri 40 točkah, 10 skokih in devetih asistencah. A ga je odlično omejeval Aaron Gordon, ključno pomoč pa je prispeval Murray, ki je Jamesu izbil žogo iz rok. »Ko ima na taki tekmi v zaključku žogo v rokah James, se ti sekunde vlečejo kot ure. Trenutek, ko se je oglasila sirena, je bil skoraj nerealen. Ne bi mogel biti bolj ponosen na to skupino igralcev,« je čustveno razlagal trener Denverja Mike Malone ter nekaj besed namenil tudi prvemu zvezdniku moštva in verjetno kar celotne lige NBA Nikoli Jokiću. »Večkrat sem razmišljal o tem, kako smo prišli do tega trenutka. Kapo dol vodstvu kluba, ker je po moji tretji sezoni, ko smo imeli 46 zmag in nismo prišli v končnico, imelo potrpljenje. Potrpljenje pa je vrednota, ki je v ligi NBA ne srečaš pogosto. V Nikoli, Jamalu in meni so nekaj videli in zdaj so za to nagrajeni. Ko govorim o Jokiću, mi gre vedno na smeh. Spomnim se njegove poletne lige, ko je prišel s 136 kilogrami, fizično nepripravljen, a vseeno pokazal veliko zanimivih stvari. Če vam bo kdo rekel, da je takrat verjel, da bo dvakratni najkoristnejši igralec sezone in skoraj vsak drugi večer zrušil katerega od mejnikov Wilta Chamberlaina, se bo debelo zlagal. Pošteno je moral delati, da je prišel do te ravni. Verjetno še več kot drugi igralci, a je razumel, da je izredno nadarjen in da se bo moral marsičemu odreči, če bo želel izkoristiti svoj potencial. To je naredil. A kar mi je pri njem najbolj všeč, je to, da je ostal isti od prvega dne, ko je prišel k nam. Uspeh, denar in slava ga niso spremenili. To je redko. Cenim trenutke z njim, vsa potovanja v Srbijo, odnos z njegovima bratoma. Z vsemi igralci poskušam imeti globlji odnos. Nikola je odličen človek, oče in mož in ponosni smo, da imamo tako osebo za obraz naše franšize.«
