Avstrijski dnevnik Kurier, ki se sklicuje na neuradne informacije iz vladnih krogov, je v svoji nedeljski izdaji poročal, da naj bi Avstrijci pristali na odpravo mejnega nazora pri letalskem prometu z obema državama, medtem ko bi nadzor na kopenskih mejah ostal, Romunija in Bolgarija pa uradno še ne bi bili članici schengna. Kot je poročala tudi spletna izdaja dnevnika Kleine Zeitung, notranji minister Karner iz vrst Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) ta kompromis veže na več pogojev, o katerih naj bi se s kolegi iz obeh držav pogovarjal ob robu ministrskega srečanja držav Salzburškega foruma, ki bo v začetku tega tedna potekalo v Sloveniji.
Okrepljen nadzor na tleh
Eden od pogojev, ki jih navajajo avstrijski mediji, naj bi bila močno okrepljena oziroma potrojena prisotnost Frontexa na bolgarskih mejah, pri čemer naj bi denar za potrebno infrastrukturo za poostren nadzor meje prispevala evropska komisija. Karner naj bi zahteval tudi poostren nadzor meje med Bolgarijo in Romunijo, kot tudi med Romunijo in Madžarsko, poleg tega bi Romunija in Bolgarija morali pristati na to, da sprejmeta prosilce za azil, ki so v Evropsko unijo vstopili na njunih mejah, še posebej Afganistance in Sirce. Avstrijski dnevnik Kronen Zeitung je v svoji spletni izdaji objavil mnenje Walterja Obwexerja, strokovnjaka za evropsko pravo z univerze v Innsbrucku, ki pravi, da omenjene zahteve pravno ne bi smele biti problematične. Odločitev o okrepitvi Frontexa je tako rekoč že sprejeta, schengenski mejni kodeks pa tudi dovoljuje, da se nadzor na notranjih mejah lahko odpravi postopoma.
Veseli v Bukarešti, previdni v Sofiji
Romunski predsednik vlade Marcel Ciolacu iz vrst postkomunistov, ki se je na facebooku v soboto zvečer odzval na zanj razveseljive novice z Dunaja, je zapisal, da so »prebili led« in da je Avstrija omilila svoje stališče do romunskega vstopa v schengen ter pristala na odpravo mejnega nadzora v zračnem prometu. »To pomeni, da Romunom ne bo več treba stati v dolgih vrstah, ko bodo z letali potovali znotraj Evropske unije. V zadnjih mesecih smo trdo delali, da smo prišli do te točke, in hvaležen sem vsem, ki so se zavzeli za Romunijo,« je po navedbah bolgarske tiskovne agencije BTA zapisal romunski premier. Po njegovih besedah naj bi sedaj notranji minister Catalin Predoiu pogajanja pripeljal do uspešnega zaključka. »Po letih čakanja bomo uresničili te sanje, Romunija si zasluži biti v schengnu,« je zapisal romunski ministrski predsednik.
Nekoliko bolj previden je bil po poročanju tiskovne agencije BTA bolgarski predsednik Rumen Radev, ki je sicer bolgarskim medijem včeraj potrdil, da bo Bolgarija po vsej verjetnosti pristopila k »zračnemu schengnu«, vendar meni, da je treba biti previden, saj omejena različica schengenske svobode ne pomeni polnopravnega članstva, ki je končni cilj obeh držav. Težava je tudi v tem, da vstopu Bolgarije ni nasprotovala le Avstrija, temveč tudi Nizozemska, za katero se še ne ve, kako se bo odzvala na spremenjeno avstrijsko stališče.
Tudi v Romuniji predhodnik sedanjega ministrskega predsednika, Nicolae Ciuca iz vrst liberalcev, poziva k previdnosti. Karnerjeve napovedi so opogumljajoče, je menil, vendar pa je treba podrobno pogledati, kakšni so zahtevani pogoji. Še ostrejša je Dacian Ciolos, evropska poslanka iz vrst liberalcev, ki je dejala, da Karnerjeva napoved zagotovo »ni razlog za slavje, romunske državljanke in državljani hočejo vedeti, kdaj bo Romunija končno lahko vstopila v schengen tudi s svojimi mejami na tleh«. Ciolosova je zato zahtevala jasno časovnico do polnopravnega članstva. Evropska komisija je namreč že leta 2011 ugotovila, da Romunija in Bolgarija izpolnjujeta pogoje za polnopravno članstvo v schengnu.