"Kot minister nisem zadovoljen z višino primanjkljaja, ki je za leto 2023 predviden v višini 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, a ta primanjkljaj je v največji meri posledica razmer," je dejal Boštjančič. Spomnil je na vojno v Ukrajini, ki je največji razlog za energetsko krizo in posledično trdovratno visoko inflacijo v Evropi.

Kljub negativnim razmeram pa sta predloga obeh proračunov razvojno naravnana, je zagotovil. Za leto 2023 je za investicije in investicijske transferje predvidenih nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, največ v zgodovini Slovenije. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali investicij, bi prihodnje leto lahko beležili javnofinančni presežek, je dejal.

Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov EU se krepijo predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije. Med prioritetami je izpostavil investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva.

Predlog sprememb proračuna za leto 2023 vsebuje tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. V okviru proračunske rezerve je za te namene predvidenih 1,2 milijarde evrov in večina tega denarja bo po njegovih besedah namenjena za to, da bodo porabniki plačevali energijo po nižjih cenah, kot so na trgu.

Poudaril je, da ima vlada namen v celoti počrpati razpoložljiva sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, za zdaj še v rezervi so načrtovana tudi že sredstva za izvajanje kohezijske politike tekočega programskega obdobja. Poleg črpanja sredstev iz tradicionalnih EU skladov je napovedal tudi intenzivno črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Za leto 2023 je sicer načrtovano zvišanje odhodkov za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je predvideno zdaj. V letu 2024 naj bi se prihodki dodatno povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.

Proračunski primanjkljaj se bo tako prihodnje leto povzpel na 3,3 milijarde evrov in se leto pozneje znižal na 1,7 milijarde evrov. Boštjančič je ob tem povedal, da je v skladu z odločitvijo Evropske komisije za leto 2023 še dovoljeno odstopanje od fiskalnega pravila, po prenehanju izjemnih okoliščin pa bo vlada pripravila celovito strategijo za srednjeročno uravnoteženost javnih financ, ki bo vključevala tudi postopno zniževanje primanjkljaja.