Vlada je namreč danes sprejela odlok o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Nadzor bo Slovenija uvedla v soboto, in sicer najprej za 10 dni z možnostjo podaljšanja, a ne za več kot dva meseca.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar mora zdaj najprej izdati odredbo o določitvi mejnih prehodov s Hrvaško in Madžarsko, na katerih bo v času trajanja začasnega ponovnega nadzora dovoljeno prehajati državno mejo, je na novinarski konferenci policije danes navedel direktor uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Marko Gašperlin. Omenjena odredba je po njegovih besedah v pripravi in mora biti najkasneje v petek tudi objavljena.
Slovenija tako vzpostavlja mejne kontrole in prehode treh kategorij. Prva bodo torej kontrolne točke, 12 na meji s Hrvaško in dve na meji z Madžarsko, kjer bo nadzor izvajala policija. Prehod na teh bo mogoč za vse potnike z izpolnjenimi pogoji, tako za osebni kot tovorni promet. Za državljane tretjih držav bo prehod meje mogoče zgolj na omenjenih 14 točkah.
Prehodi, namenjeni izključno državljanom EU
Druga kategorija bodo prehodi, namenjeni izključno državljanom EU, kjer stalne prisotnosti policije ne bo, bo pa po potrebi, je navedel Gašperlin.
Kot je še napovedal, pa bodo ponovno obudili tudi odločbe za obmejno prebivalstvo. Slednji so imeli v preteklosti že dovolilnice in pravico do prehajanja meje na posebnih, maloobmejnih prehodih in bodo lahko to pravico znova uveljavljali bodisi z veljavnimi ali pretečenimi dokumenti ali če bodo na drug način dokazali, da so upravičeni do prehodov v okviru tega obmejnega prometa, je pojasnil Gašperlin. Tudi tam bo policija izvajala nadzor glede na razmere.
Tiste, ki se bodo znašli na napačnem mejnem prehodu, bo policija usmerila na prave, predvsem državljane tretjih držav. Med morebitnimi sankcijami, ki jih ima policija na voljo, je Gašperlin navedel opozorila, v določenih primerih pa tudi sankcije, skladne z zakonom o nadzoru državne meje.
Policija se sicer intenzivno pripravlja na uvedbo nadzora na meji, tako s pripravo usmeritev in pravnih podlag kot tudi kadrovsko. Na meji s Hrvaško imajo je že postavljena ustrezna infrastruktura za nadzor, medtem ko bodo na Madžarski to poskušali zagotoviti, denimo s postavitvijo šotorov. Kot je zatrdil Gašperlin, pa bo policija v vsakem primeru z uvedbo nadzora poskušala čim manj »zagreniti« življenje prebivalcem ob meji.
Poklukar ljudem ob meji zagotavlja normalno življenje kljub nadzoru
Tudi notranji minister Boštjan Poklukar je danes zagotovil, da bo nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko ljudem, ki živijo ob meji, omogočal normalno življenje. To pričakuje tudi od italijanskih oblasti, ki bodo od sobote izvajale nadzor na meji s Slovenijo. Italijanski minister Matteo Piantedosi je zagotovil, da gre za začasen in sorazmeren ukrep.
»Moja usmeritev generalnemu direktorju policije je bila, da ljudem, ki živijo ob meji, zagotovijo normalno življenje in normalen prehod meje. Se pa že vnaprej opravičujem vsem državljankam in državljanom in vsem prebivalcem Slovenije, da bodo zaradi tega ukrepa večkrat zaustavljeni, da bodo morali pokazati dokumente, kajti teroristična grožnja je vseeno v Evropi visoka,« je po današnji odločitvi vlade, da Slovenija v soboto uvede nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko povedal minister Poklukar.
Da bo Slovenija ukrepe prilagajala ljudem, ki živijo ob meji, je minister Poklukar davi na srečanju v Luxembourgu zagotovil tudi hrvaškemu kolegu Davorju Božinoviću. Ta je že pred tem dejal, da glede na pogovor s slovenskim ministrom ne pričakuje strogega nadzora na meji.
Oba sta pojasnila, da dogovor o okrepitvi mešanih policijskih patrulj ob slovensko-hrvaški meji s konca septembra prinaša rezultate. »Nezakoniti prehodi državnih meja v zadnjem času upadajo, kar pomeni, da ta ukrep deluje,« je povedal Poklukar.
Ukrepi zaradi grožnje terorističnega napada oziroma terorizma v državi in regiji
Poudaril je še, da Slovenija nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko ne uvaja zaradi povečanega migracijskega toka, ampak zaradi grožnje terorističnega napada oziroma terorizma v državi, pa tudi regiji.
Poklukar je že v sredo o tem govoril z madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem, ki je izrazil razumevanje za ukrepanje Slovenije. To bo prav tako tema njunega srečanja v Budimpešti v začetku decembra.
Minister za notranje zadeve tudi od italijanskih oblasti pričakuje, da bodo ob izvajanju nadzora na meji s Slovenijo ljudem zagotavljale nemoteno življenje.
»Danes sem italijanskemu ministru Matteu Piantedosiju še enkrat povedal, da želim, da Republika Italija ob mejnih kontrolah na notranji meji z Republiko Slovenijo zagotovi normalen pretok ljudi, ki živijo ob meji,"« je poudaril. V času zaprtja meje zaradi pandemije covida-19 je bilo namreč življenje ob meji "nevzdržno".
Piantedosi je še napovedal, da bodo o podrobnostih izvajanja ukrepov s kolegoma iz Slovenije in Hrvaške razpravljali na tristranskem srečanju v Trstu v začetku novembra.
Poklukar je izrazil prepričanje, da se bo stopnja teroristične ogroženosti po določenem času znižala, tako da bodo razmere sproti ocenjevali in prilagajali ukrepe. Verjame, da se bodo z ministri sosednjih držav dogovorili, da bi z mehkejšimi ukrepi nadomestili ta "zelo skrajen ukrep" nadzora na mejah.
Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu je povzročilo veliko zaskrbljenost med članicami Evropske unije
»Uvedba nadzora na notranji meji schengna ni novost, a mora ostati izjema, ki se jo uvaja le kot skrajni ukrep,« je napoved Slovenije o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško danes komentiral hrvaški premier Andrej Plenković. Ukrep je pripisal migracijski krizi in povečanim terorističnim grožnjam ter pri tem kot ključno izpostavil posvetovanje s sosedami.
Plenković je pojasnil, da se je o tem v sredo pogovarjal s predsednikom vlade Robertom Golobom, hrvaški notranji minister Davor Božinović pa davi z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem.
Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu je povzročilo veliko zaskrbljenost med članicami Evropske unije, ena od njegovih posledic pa je tudi odločitev držav članic za sprejemanje novih ukrepov. Med njimi so po besedah hrvaškega premierja tudi ukrepi, kakršne je napovedala Italija Sloveniji, Slovenija pa Hrvaški.
»Treba je poudariti, da gre za začasen ukrep in da mora ostati izjema, ki se jo uvaja samo kot skrajni ukrep, ki mora biti podrejen strogim pogojem, posebno glede izvedbe in trajanja,« je danes na seji vlade opozoril Plenković.
Spomnil je, da morajo države članice, ki želijo uvesti nadzor na notranji meji schengna, pred uvedbo ukrepa obrazložiti, v kolikšni meri bo odločitev zmanjšala varnostno grožnjo. Ob tem se morajo posvetovati tudi s sosedami, na katere se nanaša mejni nadzor.
Država članica lahko vzpostavi varovanje notranje meje, če se na območju pojavi resna grožnja javnemu redu in notranji varnosti oz. v primeru neposredne nevarnosti, ki zahteva nujno ukrepanje, je dodal.
Tudi o zaščiti meja v BiH
Slovenska vlada je o uvedbi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko odločala danes. Italija bo uvedbo nadzora na meji s Slovenijo zaradi spremenjenih razmer na Bližnjem vzhodu in v Evropi uvedla v soboto.
Nadzor notranjih meja, ki sta ga napovedali Slovenija in Italija, trenutno izvaja devet držav članic, predvsem zaradi migracijske krize in nevarnosti terorizma.
Plenković danes sicer potuje v Sarajevo, da bi videl, v kateri fazi je postopek začetka sodelovanja Bosne in Hercegovine z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontexom. »Stališče Hrvaške in Slovenije je enotno - da Frontex sklene sporazum z BiH in pomaga njenim institucijam pri zaščiti meja,« je dejal hrvaški premier po seji vlade.
Pri tem je ponovil, da na Hrvaškem meje varuje 6700 policistov, in poudaril, da so v zadnjem obdobju pridržali več kot tisoč tihotapcev nezakonitih migrantov.
Podrobnosti je na tiskovni konferenci danes pojasnil direktor Uprave uniformirane policije GPU Marko Gašperlin.
Največ težav za obmejno prebivalstvo
»Z uvedbo skušamo v čim manjši meri »zagrenit« življenje dobronamernim potnikom, vemo pa, da kakršenkoli nov nadzor meje najbolj prizadane obmejno prebivalstvo, zato bomo ponovno obudili prehajanje meje z veljavnimi dokumenti ali pa tudi pretečenimi dokumenti, če so jim ti potekli. Pomembno je le dokazati, da so ti prebbivalci upravičeni do obmejnega prehoda,« je še pojasnil Marko Gašperlin. Na ponovni nadzor se policija intenzivno pripravlja s pravnimi podlagami in kadri. Policistom pa bodo na prehodih, kjer ni več bivalnih hišic ali kontejnerjev postavili šotore.
