Pomembno je tudi, da se z omenjenim procesom ljudje ne srečujejo zgolj v Nemčiji, temveč tudi v drugih državah; ključno je, da se v letih priprav in gostovanja vzpostavi široka in razvejena mreža. Slovenija je na primer nemške avtorje, založnike in druge ustvarjalce povabila na srečanje s slovenskimi kolegi, takšna srečanja bodo tudi v prihodnjih mesecih. Pomembno je, da gre za dvosmerno ulico, za medsebojno kulturno izmenjavo; k temu v Ljubljani v veliki meri pripomore Goethe-Institut.
Odločilno je torej vzpostaviti mrežo ter zagotoviti prevode knjig, ki bi jih moralo biti zavoljo raznolikosti po mojem najmanj sto, naj gre za kuharske knjige, romane, stripe ali slikanice, ob tem pa knjige umestiti v širši kulturni kontekst. Prav zato so omenjena sodelovanja tako pomembna; če bo Nemški filmski muzej na primer sodeloval s Slovensko kinoteko, bo pridobil zbirko slovenskih filmov, po katerih bo lahko posegal še nekaj let. Ta proces torej vidimo kot nekaj izredno pozitivnega. x Delo