Po podatkih Sursa, objavljenimi pred mednarodnim dnevom študentov, je bilo v preteklem študijskem letu v terciarno izobraževanje na 185 višješolskih in visokošolskih zavodih v Sloveniji vključenih 79.987 oseb. Od tega je bilo 57,7 odstotka žensk in 75 odstotkov rednih študentov.

V celotnem terciarnem izobraževanju je študentk več kot študentov. Prevladujejo na vseh posameznih področjih izobraževanja, razen pri informacijski in komunikacijski tehnologiji ter tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu.

Višješolsko oz. visokošolsko izobraževanje v Sloveniji je v letu 2022 uspešno zaključilo 16.111 diplomantk in diplomantov oziroma 41 odstotkov moških in 59 odstotkov žensk. 68 odstotkov jih je pridobilo izobrazbo 1. stopnje, 30 odstotkov 2. stopnje, trije odstotki pa izobrazbo 3. stopnje. Povprečna starost ob zaključku višjega strokovnega izobraževanja je bila 29,1 leta, visokošolskega izobraževanja pa 27 let.

V prejšnjem študijskem letu je bilo največ štipendistov med študenti visokošolskega univerzitetnega in strokovnega izobraževanja: 35 odstotkov oz. 30 odstotkov. Med študenti magistrskega izobraževanja jih je bilo 26 odstotkov, med višješolskimi študenti pa osem odstotkov.

Državna štipendija je znašala povprečno 169 evrov, Zoisova pa 188 evrov na mesec, so navedli na Sursu.

V študijskem letu 2022/23 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 8499 študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Njihov delež med vsemi študenti v Sloveniji narašča: v študijskem letu 2017/18 je znašal 4,5 odstotka, v 2022/23 pa 10,6 odstotka. Večina teh študentov je iz držav nekdanje Jugoslavije, v 2022/23 jih je bilo med vsemi študenti iz tujine 54,8 odstotka.

Več kot polovica (55 odstotkov) študentov s stalnim prebivališčem v tujini je bila v prejšnjem študijskem letu vpisana v visokošolsko izobraževanje 1. stopnje. Četrtina vseh študentov iz tujine (ne glede na stopnjo izobraževanja, na kateri študirajo) je obiskovala študij poslovnih in upravnih ved ter prava. Delež tujcev (en odstotek) je bil najmanjši med študenti programov kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.

Prebivalci Slovenije so s svojim življenjem na splošno kar zadovoljni, študenti pa še nekoliko bolj, ugotavljajo na Sursu. Lani je povprečna samoocena zadovoljstva študentov z življenjem na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) znašala 8, na ravni celotne države pa 7,6. V primerjavi z letom prej se je zadovoljstvo na ravni celotne Slovenije znižalo za 0,1, med študenti pa za 0,2, so še dodali na Sursu.