Ljubljana. Ne mine dan brez policijskega poročila o opitih voznikih za volanom, na kolesih, zadnje čase tudi na električnih skirojih. Ormoški policisti so v četrtek v zgolj štirih urah nadzora »ulovili« kar šest voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. »Med njimi je najbolj izstopal 34-letni voznik mopeda, pri katerem je preizkus alkoholiziranosti pokazal kar 1,73 mg/l,« so sporočili s policije. Moškega so pridržali in ga oglobili s 1200 evri kazni. Le nekaj ur kasneje so obravnavali še padec tri leta starejšega uporabnika e-skiroja na Ptuju, ki se je ob tem huje poškodoval. Test je pri njem pokazal 0,92 mg/l alkohola. Na območju Policijske uprave Maribor je delež povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola lani znašal 9,3 odstotka. »Najvišji pa je bil pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, pri katerih je znašal 44 odstotkov,« navajajo črno statistiko.
Letos že štirje mrtvi
A s tako skrb zbujajočimi številkami se strokovnjaki in policisti ne ubadajo zgolj na Štajerskem, temveč gre za vseslovenski trend. »Do konca aprila letos je prometno nesrečo povzročilo že 439 vinjenih oseb, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,45 promila. Umrli so štirje ljudje,« pravijo v Agenciji za varnost prometa (AVP). Med njimi je bil tudi 52-letni voznik električnega skiroja, ki je 1. marca letos na Ljubnem ob Savinji z desnim delom skiroja zadel v robnik, padel in trčil v leseno ograjo. Reševalci mu niso mogli več pomagati. Poleg tega, da je vozil brez zaščitne čelade, je bil skiroist še pod vplivom alkohola. »Test je pokazal 1,95 promila, največ med vsemi povzročitelji smrtnih nesreč letos,« so izpostavili v AVP.
V 1513 prometnih nesrečah, ki so jih lani povzročili vozniki, kolesarji ali pešci pod vplivom alkohola, je umrlo 37 ljudi. Skoraj štirideset odstotkov več kot leto prej. Okoli deset odstotkov oseb manj je bilo hudo poškodovanih, lažje pa za kakšno tretjino več. Največ prometnih nesreč (314) so povzročili stari od 25 do 34 let, nekaj manj, 292, pa stari med 35 in 44 let.
Brez alkohola in izgovorov
Vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja nastanka prometne nesreče. »Zaradi tega se zgodi kar vsaka tretja prometna nesreča,« opozarja Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije. »Posledice so običajno hude poškodbe, invalidnost, smrt. A ni alkohol 'kriv' za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki v takem stanju sede za volan, krmilo motorja ali na e-skiro in nesrečo povzroči,« pa je jasen Jože Hribar, direktor AVP. Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu (zoži se vidno polje, poslabša se ostrina vida), obenem pa alkohol vpliva na očesno mrežnico. »Opiti težje zaznavamo rdečo barvo,« opozarjajo v AVP, kar je problem, saj je ta v prometu pogosta, denimo na semaforju, prometnih in svetlobnih znakih, rdeči so tudi žarometi na vozilih. S predhodnim uživanjem alkohola je pogosto povezana vožnja z neprilagojeno hitrostjo, saj daje voznikom lažen občutek poguma. Ta kombinacija je vse preveč usodna, smrtonosna.
Direktor AVP dodatno opozarja na zmotno prepričanje, da obilna hrana ublaži posledice pitja alkohola ali pa da gibanje po svežem zraku izniči njegov učinek. Nič od tega ni res, zaradi hrane se alkoholiziranost zgolj pokaže kasneje. »Izgovori, da so nas drugi prepričali o pitju, da je pot do doma zelo kratka ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, v promet prinašajo prevelika tveganja,« je povsem jasen Hribar. V prometu za alkohol pač ni prostora.
