Zagovorniki so prepričani, da bo zakon izboljšal ali vsaj ne bo poslabšal stanja voda, nasprotniki pa opozarjajo na možnost različnih interpretacij. Okoljski minister Andrej Vizjak je zatrdil, da zakon izboljšuje zakonodajo s področja voda. Posege v prostor ureja zakon o urejanju prostora, zakon o vodah pa postavlja le dodatne pogoje, je dejal. Sicer pa že zdaj nekatere tovarne stojijo tik ob vodi. Preden pride do posega, pa morajo dati mnenje vsi resorji. Direktor direkcije RS za vode Roman Kramer je poudaril, da se v skladu z novelo na vodna in priobalna zemljišča »ne more umestiti noben objekt, ki bi poslabšal stanje voda«.
Slišati je bilo tudi veliko mnenj proti noveli zakona. Po mnenju profesorice na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Barbare Čenčur Curk je omejitev v veljavnem zakonu, da je mogoče v priobalni pas posegati le v naseljih, kjer so obale večinoma že degradirane in brežine obdelane, dobra. Poseganje v naravnem okolju, tudi če se tam s prostorskim aktom določi stavbno zemljišče, pa bo zahtevalo dodatne posege in povečalo stroške protipoplavne zaščite. Objekti javne rabe so lahko v zasebni lasti, zasebnih vil in tovarn v priobalnem pasu pa se v samostojni Sloveniji ni gradilo, je nanizala. Po besedah predsednice društva Ekologi brez meja Urše Zgojznik »zakon ogroža vire pitne vode, ker vsak poseg na območja ob vodnih telesih pomeni potencialno ogrožanje pitne vode«.
