Slabih deset kilometrov južno od meje z ZDA leži mehiški Ciudad Juarez. Gre za eno najnevarnejših, najnasilnejših in najbolj smrtonosnih mest na svetu. Na prvega leta dan so prebivalce, že tako vajene vsega hudega, znova prebudili streli. Prvi napad se je odvil pred policijsko postajo, na katero je nekdo streljal, le nekaj sekund kasneje se je akcija preselila pred lokalni zapor. Predenj so v šestih oklepnih vozilih pridrveli do zob oboroženi napadalci in začeli streljati na zaposlene. Ubitih je bilo najmanj štirinajst ljudi, od tega deset paznikov in štirje zaporniki, še trinajst jih je bilo ranjenih. Krvavi incident zunaj zidov zapora je povzročil pravi kaos tudi znotraj njih, nastalo je več množičnih pretepov med pripadniki različnih kriminalnih skupin in kartelov, izbruhnil je splošni nered, pobegnilo je najmanj 24 zapornikov. Varnostne sile so potrebovale več ur, da so zadeve spravile pod nadzor.
Kdo je odgovoren za napad, uradno še ni jasno, a nikakor ne gre za osamljen primer, saj so v mestu in okolici zelo aktivne oborožene tolpe preprodajalcev droge oziroma več narkokartelov, med drugimi Sinaloa, ki ga je nekoč vodil zloglasni El Chapo, in Juarez. Avgusta lani so se v zaporu spopadli pripadniki rivalskih tolp, obračun se je prestavil na ulice mesta, posledično so člani lokalnega kartela Los Mexicles za seboj pustili pravo razdejanje in ogromno trupel. Razbijali so po trgovinah, bencinskih postajah, jih požigali, streljali na zaposlene. Zaradi varnosti so zaprli šole in številna podjetja. Na »črni četrtek« je umrlo skupno enajst ljudi, od tega devet civilistov. Oblasti so bile prisiljene v mesto poslati na stotine vojakov, da so znova vzpostavili red.
V dveh letih 31.000 umorov
Ciudad Juarez, le lučaj od ameriške meje, velja za eno najnevarnejših na svetu z visoko stopnjo nasilja. Tudi lani se je znašel na zloglasnem seznamu najnevarnejše deseterice, in sicer si je s 1400 žrtvami nasilja »prislužil« neslavno šesto mesto na njem. Mehika je sicer že leta svetovni epicenter urbanega nasilja, ujeta v enega najhujših valov nasilja v svoji novejši zgodovini, saj so samo leta 2021 in 2022 našteli več kot 31.000 umorov. Posebno hudo je na obmejnih območjih, kjer se za prevlado pri preprodaji drog, nadzor nad ozemljem in podzemnimi tuneli vse do ZDA borita rivalska narkokartela Sinaloa in Juarez, njihove zločine pa skušajo preprečiti varnostne sile. V letih »narkoterorizma« je na območju življenje izgubilo krepko več kot sto tisoč ljudi. V vmesnih nekaj letih je uspelo oblastem za silo izboljšati varnostne razmere v mestu, zadnje čase pa so prebivalci znova vse bolj zaskrbljeni.
Oblasti se vse od leta 2006, ko so napovedale vojno proti drogam, trudijo vzpostaviti normalne razmere v (obmejnih) mestih. Leta 2018 so oblasti sicer slavnostno razglasile, da je vojne konec, a številke smrtnih žrtev v letih zatem pišejo drugačno zgodbo. Mehiški karteli, ki obstajajo že desetletja, so veljavo in moč dobili v 90. letih prejšnjega stoletja z zatonom kolumbijskih. V določenih trenutkih so imeli nadzor nad kar 90 odstotki kokaina na ameriškem trgu, letno s temi in podobnimi posli zaslužijo vse od trinajst pa do petdeset milijard dolarjev, ocenjujejo analitiki. Njihovi zaslužki predstavljajo nekaj manj kot tretjino državnega BDP, kar kaže na njihovo neizmerno moč, zadnja leta pa je vlada posvojila politiko »objemov, ne nabojev« in se osredotočila na reševanje civilistov na območju ter socialno pomoč revnim, raje kot da bi se znova spustila v državljansko vojno s karteli.
