Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, nehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu pa se na ta dan ptički ženijo, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. Do 16. stoletja, ko je veljal stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan ob spomladanskem enakonočju, po spremembi koledarskega sistema pa gregorjevo praznujemo 12. marca. Novo razdelitev leta je vpeljal papež Gregor XIII. in v avstrijskem cesarstvu je koledar začel veljati leta 1584. Po legendi je sv. Gregor kot dojenček do rokodelca, to je bil mlinar, priplaval v leseni posodi po vodi.
Luč na vodi
Šego spuščanja luči po vodi so poznali marsikje v Evropi. Opredeljevali so jo kot šego, ki je sodila v pomladni čas, zaznamovale pa so jo sveče, smola, slama, trske in drugo, kar so ljudje na deskah spustili po vodi. V Makedoniji so na primer po Ohridskem jezeru spuščali prižgane sveče, ki so jih dali na deščice, v Grenoblu v Franciji pa so čolničke s svečami po vodi spustili 25. marca.
Ponekod na Gorenjskem in v okolici Ljubljane se na predvečer gregorjevega spušča gregorčke – hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj, ki s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelcem ni treba več delati ob luči. Najbolj znani kraji na Gorenjskem, kjer je tradicija še posebej živa, so Tržič, Kropa, Kamna Gorica in Železniki. Tržič leži ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika, kjer so se razvile številne obrti, še posebej čevljarska, drugje po Gorenjskem pa tudi krojaška, šiviljska in kovaška.
Prizorišča, kjer se spuščajo gregorčki, so vedno ob rekah, potokih, rakah ali drugih vodah, na primer bajerjih. Na srečo ta običaj marsikje negujejo oziroma obujajo, ponekod so ta datum prepoznali kot pomemben dogodek v okviru turistične ponudbe, zato vabila na praznovanje in spuščanje gregorčkov po vodi najdemo na vsako leto številnejših krajevnih spletnih straneh.
Tržič
Tržiška šega »vuč u vodo« nedvomno spada med najlepše in najtežje pričakovane dogodke v koledarskem letu. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so v svojih delavnicah nehali delati pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje izdelave hišice med »šihtom«. Vsak vajenec je zgrabil najbližji »camboh« – pehar ali košaro, ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi.
Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Jutri ob 18. uri bodo v Galeriji Atrij občine Tržič odprli razstavo z naslovom Življenje teče, ko po vodi zaplavajo gregorčki. Na razstavi bosta v celoto povezani dve tradiciji, ki sta vpisani v register nesnovne kulturne dediščine: spuščanje gregorčkov in klekljanje idrijske čipke. Enajstega marca popoldne bodo v OŠ Tržič organizirali delavnico za izdelovanje gregorčkov, v rovu pod dvorcem Neuhaus pa si boste lahko ogledali razstavo gregorčkov in pol stoletja star film o praznovanju gregorjevega v Tržiču. Tega dne bodo postavili tudi stojnice, v krušni peči Kurnikove hiše pa bodo pekli ptičke iz kvašenega testa. Nekaj po šesti uri popoldne bo sprevod z baklami po Trgu svobode do OŠ Tržič, kjer bo priložnostnemu kulturnemu programu sledil spust gregorčkov po Tržiški Bistrici.
Kropa, Kamna Gorica in Ljubljana
V Kropi in Kamni Gorici pod Jelovico v Lipniški dolini bodo tudi letos s spuščanjem barčic ob mraku 11. marca pozdravili pomlad. Barčice, ki jih bodo vrgli v vodo, so pravzaprav hišice, cerkvice, fužinice, kozolci in tudi prave umetniške stvaritve iz papirja, kartona, lesa. Vsem je skupno, da jih razsvetljujejo sveče. V Kropi in Kamni Gorici so poznane kot barčice, v drugih krajih kot gregorčki. V Kropi bodo otroci spuščali barčice na bajerju nekdanje spodnje fužine, v Kamni Gorici pa po enem od številnih vodnih kanalov v središču vasi.
Na predvečer svetega Gregorja bo tudi letos popoldne in zvečer živahno in pisano v Eipprovi ulici v Trnovem. Med 12. in 20. uro bodo otroci s starši po Gradaščici spustili različno oblikovane ladjice s svečkami, poimenovane barčice svetega Gregorja ali gregorčki. Pred dogodkom bo več delavnic, na katerih boste izdelovali gregorčke, na primer 9. marca ob 10. uri dopoldne v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi ulici 2, uro kasneje pa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici 1.
Vrhnika in Kranj
Na Vrhniki boste lahko 11. marca v Starem malnu od 13. ure dalje ustvarjali ladjice iz vejic, debel in drugih materialov, ki jih ponuja narava. Ob 17. uri se boste starši in otroci lahko pridružili osrednjemu dogajanju med Dobovičnikovo in Staro cesto, kjer boste po potoku Bela spustili ladjice, na katerih bo sveča kot simbol luči. Organizatorji poudarjajo, da bodo za pogostitev poskrbele predstavnice društva kmečkih in podeželskih žena, ki bodo na stojnici ponudile raznovrstne domače dobrote.
V Kranju bodo od 16. ure dalje v Kovačnici organizirali delavnico izdelave gregorčkov za otroke. Ker spodbujajo otroke k trajnostnemu ravnanju, boste pri izdelavi gregorčkov uporabljali le naravi prijazne materiale. Brez skrbi, tako materiali kot orodje za izdelavo gregorčkov bodo na voljo na delavnici. Letos bosta pri izdelavi gregorčkov otroke spremljala tudi Kranček in Krančica. Gregorčke boste nato ob 18. uri spustili po reki Kokri.
