»Predlagamo prepoved uvoza ruske nafte. To bo popolna p,repoved vse nafte,« je danes v Evropskem parlamentu povedala von der Leynova. Komisija po njenih besedah predlaga postopno uvedbo embarga. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta, je dejala predsednica komisije.
»Tako bomo okrepili pritisk na Rusijo, a obenem kar se da zmanjšali kolateralno škodo za nas in naše partnerje po svetu,« je poudarila. "Ne bo lahko. Nekatere države članice so močno odvisne od ruske nafte. Vendar to preprosto moramo storiti," je še povedala.
Poleg tega komisija po besedah predsednice predlaga izključitev dodatnih treh bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Na ruskem bančnem trgu ima okoli 37-odstotni delež.
Povedala je še, da Evropska komisija predlaga tudi prepoved oddajanja treh ruskih televizij v EU. Za katere televizije gre, ni sporočila.
Predlaga še uvrstitev visokih vojaških uradnikov in drugih posameznikov, »ki so zagrešili vojne zločine v Buči in so odgovorni za nečloveško obleganje Mariupolja« na seznam sankcij. »To pošilja pomemben signal vsem zločincem, vpletenim v vojno Kremlja: Vemo, kdo ste, odgovarjali boste,« je poudarila predsednica komisije.
Poleg tega predlaga prepoved zagotavljanja storitev na področju računovodstva in svetovanja ruskim podjetjem. »Z vsemi temi ukrepi ruskemu gospodarstvu onemogočamo možnosti za diverzifikacijo in modernizacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je želel Ukrajino izbrisati z zemljevida. Jasno je, da ne bo uspel. Nasprotno: Ukrajina je vstala v pogumu in enotnosti. Njegova država, Rusija, pa tone, « je von der Leynova še povedala v nagovoru evropskim poslancem.
Sankcije morajo zdaj potrditi države članice. Veleposlaniki članic pri EU imajo sankcije na dnevnem redu danes. Kdaj bo dosežen dogovor, je težko napovedati, saj je Madžarska napovedala veto na uvedbo embarga na nafto.
Predsednica komisije se je v nagovoru v parlamentu zavzela tudi za finančno pomoč Ukrajini po vojni. Najprej ji je treba zagotoviti kratkoročno ekonomsko podporo za soočanje z negativnimi posledicami vojne.
Nato pa je v drugi fazi treba zagotoviti tudi obnovo države, saj da je uničenje veliko. Po njenih besedah je težko podati natančno oceno škode, vendar pa ekonomisti govorijo o več sto milijardah evrov.
»Evropa ima do Ukrajine posebno odgovornost. Z našo podporo lahko Ukrajinci obnovijo svojo državo za prihodnjo generacijo. Zato danes predlagam, da začnemo pripravljati ambiciozen paket obnove za naše ukrajinske prijatelje,« je povedala.
Ta paket mora po njenih besedah omogočiti obsežne naložbe za to, da bi zadostili potrebam in zagotovili potrebne reforme. Nasloviti mora tudi obstoječe slabosti ukrajinskega gospodarstva ter postaviti temelje za trajnostno dolgoročno rast. Ukrajini lahko pomaga tudi pri boju proti korupciji, prilagajanju zakonodaje evropskim standardom ter okrepitvi ukrajinske proizvodne zmogljivosti, je povedala von der Leynova.
»To bo prineslo stabilnost in gotovost, potrebni za to, da bo Ukrajina privlačna za neposredne tuje investicije. In navsezadnje, bo tlakovalo tudi pot ukrajinski prihodnosti v Evropski uniji,« je še poudarila.
Ukrajina obsodila države EU, ki nasprotujejo embargu na rusko nafto
Ukrajinske oblasti so danes opozorile, da so članice Evropske unije, ki blokirajo embargo na uvoz ruske nafte, s financiranjem ruske vojske soudeležene pri zločinih, ki jih ruske enote izvajajo na ukrajinskem ozemlju.
»Če bo katera koli država v Evropi še naprej nasprotovala embargu na uvoz ruske nafte, bomo imeli dober razlog, da rečemo, da je ta država sokriva za zločine, ki jih je Rusija zagrešila na ozemlju Ukrajine,« je na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in ponovno dodal, da Rusija prihodke od nafte in plina uporablja za nadaljnje financiranje svojega vojnega stroja.
Evropska komisija je danes v okviru šestega svežnja sankcij proti Rusiji predlagala postopno uvedbo embarga na uvoz ruske nafte. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta.
Države članice EU so se na predlog Evropske komisije za uvedbo embarga na uvoz nafte iz Rusije danes različno odzvale. Madžarska ga v takšni obliki ne podpira, Slovaška zahteva triletno izvzetje iz embarga, kritična pa je tudi Češka. V Berlinu predlog podpirajo, a svarijo pred motnjami v dobavi in porastom cen.
Da bi Madžarska in Slovaška pristali na sankcije, naj bi jima dovolili izjemo, da lahko surovo nafto po obstoječih pogodbah od Rusije kupujeta do konca leta 2023. A očitno tudi to ne bo dovolj. Veleposlaniki držav članic že razpravljajo o predlogu komisije, a dogovora danes ni pričakovati.
